Tiskane izdaje
Škofjeloški pasijon, ki ga na podlagi tristoletnega besedila patra Romualda znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke uprizarja več sto nastopajočih, se je pred dnevi z vpisom na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu uvrstil med trenutno 366 elementov z vsega sveta. Na seznamu je med drugim najti tudi jogo, mediteransko prehrano, plesanje tanga in klekljanje čipk na Hrvaškem.
Podrobnosti priprave nominacije ter zaplete, povezane z njo, so vpleteni iz različnih institucij predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v Škofji Loki, kot je bilo večkrat slišati, pa so k vpisu v zadnjih in odločilnih trenutkih pripomogle predvsem diplomatske spretnosti Magdalene Tovornik, vodje slovenske delegacije na rednem letnem zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Adis Abebi v Etiopiji.
Aktivnosti za pripravo projekta nominacije za vpis na reprezentativni seznam segajo v leto 2012. Po prvi nominaciji, ki ni prejela pozitivnega mnenja evalvacijskega telesa, je Republika Slovenija 2015 vložila novo, v kateri je ustrezno utemeljila vse vsebinske kriterije za vpis. Kot sta pojasnili dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, predstavnici Slovenskega etnografskega muzeja (kot koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine Slovenije), so bili pri pripravi prve nominacije premalo poučeni, saj tovrstnih izkušenj niso imeli. Kako ustrezno pripraviti nominacijo, sta se dodobra seznanili predvsem na zasedanju 9. medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine pri Unescu leta 2014 v Parizu. Zdaj pa sta opozorili na tiste značilnosti Škofjeloškega pasijona, ki so najviše vrednotene, med drugim na ustrezno terminologijo, vlogo žensk, mladine in otrok, medsebojno spoštovanje, sodelovanje z drugimi lokalnimi skupnostmi in tudi trajnostni vidik.
Nedvomno je to uspeh, ki utegne imeti pozitivne posledice ne samo za ohranjanje dediščine, ampak tudi širše za državo, kar so s čestitkami pristojnemu ministru izkazali tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije, nam je med drugim zaupala mag. Ksenija Kovačec Naglič, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino. Unesco je blagovna znamka, od katere si lahko veliko obetata predvsem država in turizem. »Tudi če greste na počitnice v tujino, pogledate, kaj je v določeni državi pod Unescovo zaščito. Unesco je blagovna znamka, ki je še nismo dovolj izkoristili, je priznanje, da je tudi naša dediščina pomembna in primerljiva s tisto drugih držav in narodov. Kar zadeva njeno ohranjanje, pa bi se za to morali truditi ne glede na to, ali je pod Unescovo zaščito ali ni, saj je to najprej in predvsem naša dediščina,« je še poudarila. In odslej, kakšne obveznosti sledijo? »Ukrepi ohranjanja dediščine so navedeni že v nominaciji, poleg tega je Unescovi konvenciji treba tudi poročati in skozi ta poročila je mogoče spremljati, kako se ohranja. A kot sem seznanjena, se pri nesnovni dediščini še ni zgodilo, da bi kaj izbrisali s seznama, je pa treba vedeti, da je to najmlajša kategorija dediščine in tudi najmlajši seznam,« je navedla sogovornica.
Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine je bila sprejeta leta 2003, s čimer je varovanje dediščine dobilo najširši okvir in odslej varuje tudi tisto, kar ljudje počnemo, torej tudi naše dejavnosti. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2008 in jo istega leta prenesla v svoj pravni red z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Tedaj je začel delovati tudi register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, v katerega so doslej vpisali 56 enot in 157 nosilcev. Prav Škofjeloški pasijon pa je bil leta 2008 kot prva enota nesnovne dediščine vpisan v register in leta 2012 prvi razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena. Naj spomnimo, da je Škofjeloški pasijon spokorna procesija velikega petka, ki se je prirejala v Škofji Loki, besedilo zanjo pa je v Loškem kapucinskem samostanu napisal pater Romuald (Lovrenc Marušič 1676–1748), ko je v letih 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in magister processionis – voditelj procesije. Škofjeloški pasijon velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Po ohranjeni pisni predlogi se je pasijonska uprizoritev z vmesnimi prekinitvami izvajala v postnem in velikonočnem času od leta 1713 do ukinitve v času jožefinskih reform, v 20. stoletju pa je bila oživljena leta 1936 in ponovno leta 1999. Ponovili so jo še v letih 2000, 2009 in 2015.
Od vpisa si veliko obeta tudi občina Škofja Loka, ki bo kot nosilka Škofjeloškega pasijona še naprej zagotavljala kontinuiteto uprizarjanja in sodelovanje skupin, skupnosti in posameznikov. Kot je prepričan župan Miha Ješe, ki tudi osebno slovi kot eden največjih podpornikov pasijona, si zdaj težko predstavljamo, kaj bo vpis prinesel. »To bo nedvomno dalo še večji zagon in elan ter ponos izvajalcem, pasijoncem, brez katerih pasijona ne bi bilo, prepričan pa sem, da bomo zdaj še bolj razpoznavni in da bo zato verjetno treba povečati tudi tribune za gledalce. Težko bi namreč povečali število procesij, saj je za amaterje že osem predstav (z dvema nadomestnima terminoma) velik zalogaj. Upam, da bo laže pridobiti sponzorje pa tudi glasove občinskih svetnikov, ki namenjajo denar za Škofjeloški pasijon,« je uprl pogled v bližnjo prihodnost.
Povedal je še, da je lanska uprizoritev pasijona – naslednja bo leta 2021 – stala pol milijona evrov. Čeprav so menili, da bo med 20.000 in 30.000 evri iz občinske blagajne zadostovalo, si je ponovitve ogledalo manj od pričakovanih 32.000 gledalcev, zato se je občinski delež pri uprizoritvi povečal na okoli 110.000 evrov. Dodal je, da vsako leto namenijo od 25.000 do 30.000 evrov za vzdrževanje »pasijonske kondicije« oziroma dneve Škofjeloškega pasijona ter da bo to postavko prihodnje leto treba povečati. »Zavedamo se, da bi potrebovali informacijsko središče, v katerem bi obiskovalce mesta seznanjali s to našo tradicijo in jih vabili na naslednjo uprizoritev leta 2021. V zadnjih letih smo uredili tri turistične poti, kmalu nameravamo še eno – pasijonsko pot s tremi točkami,« je napovedal. Prvo že imajo, to je kapucinska knjižnica, v kateri hranijo izvirnik Škofjeloškega pasijona ter je na ogled projekcija. Drugo točko bi radi imeli v središču mesta, kjer bi obiskovalci lahko dobili osnovne informacije in si ogledali manjšo razstavo, pogovarjajo pa se tudi z Loškim muzejem, ki naj bi postavil pasijonsko zbirko. Pasijonska pot bi obsegala še obhod po prizoriščih, kjer se procesija izvaja, je še pojasnil župan.
Kar pa zadeva financiranje ministrstva za kulturo, je mag. Ksenija Kovačec Naglič, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino, odgovorila, da je financiranje mogoče le z javnimi razpisi. Res pa je, da naj bi enote, ki so na seznamu in so razglašene za spomenik, imele prednost. Upamo le, da bi nam sredstva čim prej omogočila objavo razpisa, je na kratko pojasnila.
V postopku evalvacije je nominacija Obhodi kurentov, o kateri bo medvladni odbor odločal prihodnjega novembra, ministrstvo za kulturo pa v imenu Republike Slovenije do konca marca 2017 načrtuje oddajo še treh nominacij za vpis na reprezentativni seznam, in sicer: nominacijo Klekljanja čipk v Sloveniji, transnacionalno nominacijo Suhozidne gradnje, ki jo pripravlja še z osmimi državami, in transnacionalno nominacijo Tradicionalne (vz)reje lipicancev, za katero za zdaj potekajo dogovori z Avstrijo, sicer pa je načrtovano sodelovanje s Hrvaško, Madžarsko in Slovaško.
