Klemen Slakonja: Nimam težav z avtoriteto, temveč z vsebino

Po Putinu in Trumpu bo kmalu znan tudi kot Angela Merkel.

Objavljeno
16. junij 2017 19.57
Teja Roglič
Teja Roglič

»Lahko bi, a to sem že počel. Bomo videli, kam me bo bodo peljali videi, morda me enkrat pripeljejo tudi nazaj tja, kjer sem že bil,« odgovori, ko ga vprašam, ali ga prijatelji kdaj sprašujejo, zakaj snema videe, od katerih ne le nima dobička, temveč ima z njimi celo stroške, ko pa bi lahko v tem času snemal oddaje in igral v televizijskih serijah. »Dolgo pot sem prehodil od tistega 22-letnega Brežičana, ki se je kar naenkrat znašel v Ljubljani in v središču pozornosti. Zdaj sem povsem drug človek,« nadaljuje. Človek, ki sebe ne vidi več kot televizijca, temveč kot ustvarjalca svojih spletnih vsebin. Po Putinu in Trumpu bo v nekaj dneh znan tudi kot Angela Merkel.

Zakaj Merklova in ne trenutno bolj aktualna Theresa May?

V tem trenutku bi bila morda Theresa May bolj aktualna, a Angela je večna. Angela je le mati Evrope, Theresa pa je – kako naj rečem, da ne bom pregrob – izdajalka Evrope (smeh). Tako ali tako pa sem Merklovo začel pripravljati pred osmimi meseci, takrat Therese še ni bilo na vidiku.

Kaj bo pri Merklovi v ospredju?

To je pesem o Merklovi z vsemi temami, ki se je tičejo, začinjena s stereotipi o Nemcih.

Od ideje do končanega videa mine kar nekaj časa, vam je kdaj žal, da se niste lotili koga, ki v vmesnem času postane bolj aktualen?

Ne lotevam se muh enodnevnic, temveč ljudi, ki so globalno zanimivi. Merklova je v svetu bolj znana kot Mayeva. Pri Putinu sem si vzel leto dni časa, več časa, kot je minilo, bolj sem si želel, da bi bil video že enkrat zunaj, zato sem ga tudi sam financiral in nisem več čakal na sponzorje. Pri Trumpu sem razmišljal o tem, kdo je zdaj aktualen, rekel sem si: ujemimo ta vlak, tako ali tako ne bo predsednik (smeh). Če bi vedel, da bo postal predsednik, bi si zagotovo vzel več časa. Denar sem zbiral prek crowdfundinga, določil sem točen datum, do katerega smo morali dokončati video, in tako nisem hotel razočarati ljudi, ki so prispevali.

Ste Trumpov video izdali prehitro? Bi bilo bolje, če bi ga izdali, ko je postal predsednik?

Pri takšnih videih se mora poklopiti veliko stvari. Putinov video sem premierno predstavil na Emi, dobil je veliko pozornosti, tudi zato, ker so Rusi mislili, da res pošiljamo to pesem na Evrovizijo, Ukrajinci so bili veseli in v komentarjih pod videom se je vnela prava mala vojna, tako da so številke ogledov hitro rasle. Z nekaj načrtovanja bi lahko zaradi tega spota več prepoznavnosti na Evroviziji dobila tudi naša predstavnica ManuElla, a to se žal ni zgodilo. S Trumpom pa je bilo tako, da je ostal v Evropi, ni prišel do Amerike. Še.

Zakaj ne?

Računal sem, da bom video objavil, ko bo Trump potrjen kot predsedniški kandidat, to smo tudi storili, nisem pa računal, da bodo takrat tudi v vseh največjih ameriških šovih objavili svoje Youtube videe o Trumpu. Ne vem, zakaj nisem pomislil na to (glasen smeh). V Evropi je tako dosegel lepo število ogledov, v poplavi vseh videov pa ni prišel onkraj luže. V Trumpovem videu sem tudi prvič uporabil silikonsko masko za obraz, tega prej nisem počel, vse like sem delal le s pomočjo senčenja obraza in z mimiko. Pod težo silikonske maske je bil moj obraz mrtev, zato se z Angelo vračam k dobri stari preverjeni izbiri.

Zdi se, da ste nad Trumpovim videom kar malo razočarani?

Ne, saj je še vse pred njim, še cel Trumpov mandat. Je pa res, da je bil narejen hitreje kot Putin in Merklova. Če primerjam, kako sta se v tem času spreminjala pesem in spot z Angelo Merkel v glavni vlogi, bi ga gotovo naredili drugače. Putin se približuje dvanajst milijonom ogledov, Trump jih ima skoraj tri, kar sploh ni slabo, je pa manj kot dvanajst (smeh).

Se vam snemanje videov že denarno izplača?

Ne, zelo se mi ne izplača (smeh). Rad to počnem, verjamem v to, vložil sem že veliko svojega denarja. Pri Trumpu smo zbrali 30.000 evrov, a sem vseeno moral globoko seči tudi v lasten žep. A brez tveganja ni uspeha.

V čigave čevlje še želite stopiti, kdo vas še žgečka?

Erdogan in Kim Jong-un me žgečkata in ko me bo po podplatih požgečkal še denar, se ju bom lotil.

Vas v Sloveniji ljudje že povezujejo s temi videi ali ste še Klemen iz Eme in oddaje NLP?

Res upam, da po vseh teh letih nisem več Klemen iz NLP (smeh). Se je pa tudi moja televizijska pot začela z imitacijami v oddaji pri Sašu Hribarju, takrat sem začutil potencial tega in ves čas svoje televizijske kariere hkrati delal tudi za svoj Youtube kanal. Ne vem, kako me vidijo ljudje, vem pa, da sebe v tem trenutku ne vidim kot televizijca, temveč kot ustvarjalca svojih vsebin na spletu.

Vas vabijo na televizijo?

Me.

In vi jih z gnusom zavrnete?

Ne z gnusom, imam pa dovolj izkušenj, da vem, kaj se da narediti in česa se ne da. Ne bom rekel, da ne bom nikoli več delal na televiziji, ostajam odprt za vse možnosti.

O televizijskih izkušnjah govorite s kar nekaj grenkobe, ali to še ni pozabljeno?

Loteval sem se zelo avtorskih zadev, hotel sem narediti premike v slovenskem prostoru, a sem hitro ugotovil, da tega ne moreš narediti sam, potreboval bi zelo veliko ekipo ljudi, ki pa je ni. Redkokdo je toliko izobražen in ima toliko izkušenj na tem področju, da bi lahko stvari delal na ravni, na kakršni bi si želel delati jaz.

Trenutno so zelo aktualne domače serije, vas vabijo, da bi igrali v njih?

So me vabili, a se v tem ne vidim. Če bi dobil ponudbo, za katero bi stal res dober scenarij, bi bil takoj za, če dobim skromen opis lika in obljubo, da bomo že na vajah skupaj nekaj ustvarili, sem pa že malo skeptičen. Sem pa zelo vesel, da zdaj na AGRFT predavajo tudi scenaristiko, da se scenaristi razvijajo tudi ob pisanju serij, skratka, da delamo velike korak naprej.

Po vsem povedanem bi lahko tudi rekli, da ste individualist ali pa da imate težave z avtoriteto.

Nimam težav z avtoriteto, imam težave z vsebino. Niti nočem jaz biti avtoriteta, saj sem tudi v gledališču vajen biti podrejen režiserjevi ideji. Če je dobra, te to ne moti, če ni, pa si rečeš, da si pač v službi in da to moraš narediti. Čakajte, kaj je bilo vprašanje?

Če ste individualist?

Nisem individualist, sem ekipni igralec. Pri svojih projektih pač moram držati vajeti v svojih rokah, sem pa na primer Trumpa, Putina in Angelo delal z režiserjem Miho Knificem in vedno sprejel in upošteval tudi njegovo videnje.

Koga še vprašate za nasvet, kdo je vaš največji kritik?

Sam sem svoj največji kritik, ima pa tudi Mojca (Fatur, Klemnova partnerka, op. p.) dobro oko, ušesa in vse, kar je potrebno, za takšne stvari. Odpira mi nova obzorja, na katera sam ne bi niti pomislil. Pravzaprav si ustvarjanja brez nje sploh ne predstavljam.

Ste zdaj bolj zadovoljni v Drami?

Sem, ja. Bolj zadovoljen kot kdaj?

Kot na začetku.

Ja. V predstavi Kralj Ubu imam monolog o tem, kako in zakaj sem bil na začetku nezadovoljen, verjetno govorite o tem, a zdaj prihajajo boljše vloge in sem zadovoljen.

Je kak projekt v gledališču ali na filmu, ki vas požgečka toliko kot Kim Jong-un?

Ne bi se branil dobre vloge in dobrega scenarija, ne bi pa delal projektov le zato, da bi bil v filmu ali seriji, v vsaki vlogi hočem pustiti svoj pečat.