Tiskane izdaje
Edini slovenski kulturni center, ki deluje v tujini, je ta hip le dunajska Skica, tam je tudi edina slovenska diplomatka, ki ima status kulturne atašejke. Ministrstvo za kulturo je na eni od novembrskih sej vlade predlagalo ustanovitev Slovenskega kulturnega centra v Berlinu, problem pa je seveda denar.
Pesem kanadskega pevca Leonarda Cohena First We Take Manhattan govori o strategiji, da se najprej zavzame Manhattan, potem še Berlin. Slovenska kulturna in zunanja politika imata drugačen recept: najprej postaviti oporišče na prestolnem Dunaju, potem v nemškem glavnem mestu, na koncu pa stotnije pisateljev vkorakajo na največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu.
O načrtovanem Slovenskem kulturnem centru v Berlinu, glavnem mestu ene od prioritetnih držav slovenske zunanje politike, je prejšnji teden poročala Slovenska tiskovna agencija, iz novice je bilo mogoče razbrati, da ministrstvo za večjo prepoznavnost države in slovenske kulture v svetu načrtuje vzpostavitev kulturnega centra v Berlinu po zgledu dunajske Skice, podrobnosti pa da bodo določene v dogovoru med kulturnim in zunanjim ministrstvom.
Vlada, je bilo mogoče prebrati, je predlogu naklonjena, zdaj iščejo mogoče stalne vire financiranja predvidenega centra. Vlada, je poročala STA, je predlog o ustanovitvi Slovenskega kulturnega centra v Berlinu prvič obravnavala 5. novembra. Ker je bila razprava začasno prekinjena, se bo nadaljevala na eni od prihodnjih sej.
Pregled spletnih strani ministrstva za kulturo pokaže, da med sporočili za javnost o početju ministrice za kulturo in ministrstva te pobude ni, prav tako berlinskega centra ni najti na dnevnem redu 61. redne seje Vlade RS, ki je bila 5. novembra.
Ministrstvo za kulturo nam je na vprašanje o pobudniku berlinskega kulturnega centra odgovorilo, da so bile izhodišče naloge Ministrstva za kulturo v okviru Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, sicer pa je predlog za vlado oblikovalo Ministrstvo za kulturo. Dodali so še, da bi si na ministrstvu želeli svoje »kulturne ambasadorje« v pomembnejših evropskih prestolnicah, kar pa zaenkrat zaradi omejenih finančnih sredstev ni možno.
Neuresničeni načrti
Daleč so torej časi, ko je Borut Šuklje v funkciji ministra za kulturo jeseni 1992 predlagal vzpostavitev mreže slovenskih kulturnih atašejev, ki bi pokrivali tudi izobraževanje in informiranje. Že v letu po njegovem predlogu naj bi jih odprli v Londonu, Parizu, New Yorku, Rimu, Bonnu, Buenos Airesu, Pragi, Moskvi in Bruslju, leta 1994 pa še v Budimpešti, Atenah in Zagrebu, a se skoraj nič od tega ni zgodilo, atašejsko mesto v New Yorku je na primer ugasnilo, ko je od tam po treh letih odšel prvi slovenski kulturni ataše Tomaž Šalamun, na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju je bila pred nekaj leti kot kulturna atašejka zaposlena Urška Zupanec, kasneje v Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kulturo.
Sredi devetdesetih let je zdajšnji evropski poslanec Ivo Vajgl predlagal ustanovitev državne agencije za promocijo kulture, a tudi iz tega ni bilo nič. Trenutno, pojasnjujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve, ima status kulturnega atašeja oziroma atašejke samo Barbara Koželj Podlogar, vodja Skice, ki je del veleposlaništva na Dunaju. Na ostalih slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništvih po svetu pa področje kulture poleg ostalih vsebin pokrivajo diplomati. Naziv korespondentka/kulturni ataše ima na primer Nina Kušar na veleposlaništvu RS v Madridu, vendar pa nima statusa diplomatke.
Zamisel o berlinskem slovenskem kulturnem centru se medi že dolgo: ravno v Berlinu je bila prejšnje desetletje štiri leta (druga slovenska) kulturna atašejka Monika Kartin, nekdanja vodja glasbenega programa Cankarjevega doma, in kasneje umetniška direktorica Slovenske filharmonije. V pogovoru za Multimedijski center RTV Slovenija je že leta 2008 povedala: »Bila je že izražena ideja za ustanovitev kulturnega centra v Berlinu, vendar je verjetno za kaj takšnega še prezgodaj. Že to, da se v Berlinu vsaj en človek načrtno ukvarja s slovensko kulturo in temu namenja svoj polni delovni čas, je veliko, in tega moramo biti veseli. Postopno pa bi seveda lahko prišlo do ustanovitve prvega slovenskega kulturnega centra v kateri od prioritetnih držav slovenske zunanje politike. (...) Še vedno velja, da je možnosti manj, kot pa je želja. In verjamem, da imata obe pristojni ministrstvi večkrat težko nalogo, katere projekte sofinancirati in katerih ne.«
Zamisel o berlinskem slovenskem kulturnem centru ni edina: letos maja se je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina udeležil VII. mednarodnega festivala slovanskih poezij in ko je v Moskvi naletel na slovenskega veleposlanika v Ruski federacij Primoža Šeliga, mu je ta omenil »da je na zelo ugledni lokaciji v Moskvi našel prostor, v katerem bi lahko deloval Kulturni center Republike Slovenije. In da bi bila za to potrebna letna sredstva v višini 20.000 evrov.«
Dogovor dveh ministrstev
Berlinski kulturni center bo po vzoru dunajske Skice, ki deluje od leta 2012, umeščen v notranjo organizacijo ministrstva za zunanje zadeve kot posebna enota veleposlaništva za opravljanje dejavnosti na področju kulture, na veleposlaništvu bo imel tudi sedež in poslovne prostore. Pred dvema letoma je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport vladi brez posvetovanja z ministrstvom za zunanje zadeve sicer predlagalo ukinitev Slovenskega kulturnega in informacijskega centra Skica na Dunaju, češ da bi bilo treba v imenu racionalizacije dejavnosti na področju kulture in znanosti tam združiti v leta 2000 ustanovljenem društvu Slovenski znanstveni inštitut, ki je šlo lansko leto v nadzorovani stečaj.
Okvirna ocena stroškov, potrebnih za ustanovitev in delovanje centra v Berlinu je 215.000 evrov v letu 2016 in 207.000 evrov v letu 2017. Vse podrobnosti o njegovem delovanju, od organizacije in natančnih stroškov delovanja do postopka imenovanja vodje ter nadzora, bodo določene v posebnem dogovoru med dvema ministrstvoma. O človeku, ki bo dunajski center vodil, pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, še ne razmišljajo, čas za to bo, če in ko bo sprejet sklep vlade o ustanovitvi Skice v Berlinu, dodajajo pa, da se z ustanavljanjem drugega tovrstnega slovenskega središča v mednarodnem prostoru izpolnjuje nacionalni program za kulturo 2014–2017.
Da bi izboljšalo prepoznavnost Slovenije in slovenske kulture v svetu, želi ministrstvo postopno vzpostaviti učinkovito mrežo kulturnih središč, ki bodo enakovreden partner že uveljavljenim tujim nacionalnim kulturnim centrom pri uresničevanju skupnih projektov. Kljub številnim prizadevanjem za prepoznavnost je po mnenju kulturnih uradnikov še vedno premalo storjeno, še zlasti tam, kjer ustrezna javna podoba države ugodno vpliva na politično in gospodarsko sodelovanje.
Z Nemčijo, najpomembnejšo slovensko zunanjetrgovinsko partnerico, je sicer po prepričanju ministrstva sodelovanje na področju kulture dobro in vsestransko razvito, vendar bi ga bilo treba razširiti in izboljšati. Ob tem, pojasnjujejo, da se Slovenija poteguje za častno gostjo na mednarodnem Frankfurtskem knjižnem sejmu v letu 2020 ali letu 2021, so se za umestitev centra v nemško govoreči kulturni prostor odločili tudi zato, ker je Berlin eno izmed najpomembnejših evropskih središč kulturnega življenja.
V njem je, kot trdijo na ministrstvu, čutiti močno zanimanje za predstavitev slovenskega oblikovanja in dovzetnost za širjenje trga na področju kulturnega in kreativnega sektorja. Na ministrstvu so prepričani, da bi v mestu, ki gosti Berlinale, Evropski filmski trg in Evropsko filmsko akademijo, lahko organizirali retrospektive slovenskega filma, večje turneje slovenskih glasbenikov, gostovanja gledaliških in baletnih predstav. Kot uveljavljeno kongresno in sejemsko središče ponuja tudi priložnost za promocijo Slovenije kot kulturnoturistične destinacije.
Novi center bi lahko prav zaradi podobnosti kulturnega prostora spretno izkoristil izkušnje, poznanstva in stike, ki jih je že vzpostavilo dunajsko središče, si pomagal z že dostopnimi prevodi, publikacijami in gradivi v nemščini ter si tako zmanjšal nekatere stroške delovanja, še zagovarjajo zamisel o kulturnem centru v Berlinu na ministrstvu za kulturo.
