Tiskane izdaje
Dunajska šola omike, dunajski zrezek ali dunajski valček so znani. Kaj pa dunajski pogreb ali dunajska smrt? V avstrijski prestolnici so, kot prebereš v najnovejšem sporočilu Agencije Compress z ljubljanske Streliške, v kateri skrbijo za tukajšnje stike z mestom Dunaj, prepričani, da je njihov odnos do bridkega konca življenja in tega, kar mu zaradi še živečih sledi – namreč pogreba pokojnika – sledi, prav poseben. Srhljiv in kdaj tudi zabaven.
V dokaz temu so vzpostavili Pogrebni muzej (Bestattungsmuseum), v življenju katerega bo prihodnji ponedeljek nedvomno pomemben. Odprli ga bodo v njegovih novih prostorih na novi lokaciji, v neposredni bližini pokojnikov. Kar na osrednjem mestnem pokopališču.
V novem muzeju napovedujejo več kot 250 eksponatov v razponu od pogrebnih mask do krst iz različnih obdobij in od dokumentov znamenitih pogrebov – na čelu s posnetkom tistega, na katerem so se poslovili od presvetlega cesarja Franca Jožefa I. – do predmetov, s katerimi so k zadnjemu počitku pospremili anonimneže.
Odnos do smrti kot ene najuniverzalnejših tem človeštva je tudi na Dunaju skozi zgodovino doživljal preobrate. V današnjem času, ko je smrt v vsakdanjem življenju odmaknjena na skrajno obrobje, se bodo obiskovalcem nekateri eksponati zanesljivo zdeli bizarni.
Budilka za rešitev
Med takimi obljubljajo rešilno budilko s preloma 19. v 20. stoletje, časa, ko je bil med ljudmi razširjen strah, da bi jih pokopali žive. Taka budilka bi ob morebitnem premiku trupla zazvonila ... V istem času so nekateri pokojniki – preden so to postali – zdravnika za vsak slučaj poprosili tudi, da pred pokopom za vsak slučaj zareže v njihovo srce.
Sicer bodo ob prikazu blišča cesarskih pogrebov in denimo, imperialnega orožja, ki so ga uporabljali ob tovrstnih dogodkih, predstavili tudi bedo, ki je bila ob pogrebih prav tako prisotna. Med eksponati napovedujejo, denimo, varčevalno krsto iz 18. stoletja, ki ima na dnu vratca, skozi katero so truplo pokojnika vrgli v grob, krsta pa je seveda ostala ...
Bizarnost mlajšega datuma bo odražala še sedeča krsta, ki so jo izdelali po motivu slike belgijskega nadrealista Reneja Magritta, povsem novodobno – morda tudi bizarnost – pa bo odražalo dejstvo, da v novem muzeju napovedujejo srečanje s smrtjo kar ... interaktivno. Se pravi, da bo marsikaj tudi na dotik ali dostopno na video zaslonih. Tako bo mogoče, denimo, na samem pokopališču izven muzeja lažje najti častne grobove znanih osebnosti.
Na spletni strani muzeja že pred odprtjem lahko prisluhneš trem izbranim primerkom pogrebne glasbe. Predvidljivi tolažilni Schubertovi skladbi Ave Maria, že manj predvidljivi Time to say goodbye in presenetljivo ... da, napevu ob harmoniki.
