Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin: vojaška pokopališča, kaverne, strelske jarke, kostnice, kapele, spomenike, muzeje na prostem in druga obeležja, ki predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi.
Kot piše na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju, je bil leta 1990 z namenom predstavitve dogajanja na soški fronti ustanovljen Kobariški muzej. Vlada je nato septembra 2000 sprejela program Posočje – Poti miru kot nacionalni in mednarodni projekt in decembra dala pobudo za ustanovitev Fundacije Poti miru v Posočju.
Številni muzeji na prostem
Istega leta ustanovljena fundacija je najprej uredila šest muzejev na prostem: Ravelnik, Čelo, Zaprikraj, Kolovrat, Mengore in Mrzli vrh. Leta 2007 so bili muzeji na prostem, pomembnejši spomeniki in obeležja soške fronte, naravne znamenitosti, muzeja v Tolminu in muzejske zbirke ter turistično-informacijski centri povezani v Pot miru v Zgornjem Posočju.
Dediščino soške fronte pa so v tem času ohranjali tudi na Goriškem in na Krasu. Na Goriškem so uredili muzej na prostem Sabotin – Park miru, na Krasu pa Poti miru na Krasu in pozneje pomnik na Cerju, poskrbljeno je bilo tudi za dediščino na Kanalskem Kolovratu.
Pot miru od Alp do Jadrana je po zgledu Poti miru v Zgornjem Posočju nastajala od 2011. Pot dopolnjuje pričevanja o preteklosti tega prostora, ki jih obiskovalci lahko doživijo v Kobariškem, Tolminskem, Goriškem muzeju, Pokrajinskem muzeju v Gorici ter mnogih zasebnih zbirkah, je še mogoče prebrati na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju s sedežem v Kobaridu.