Tiskane izdaje
Danes je znova Ta veseli dan kulture, množični poznojesenski poklon Francetu Prešernu in »protiutež« kulturnemu prazniku ob 8. februarju, datumu pesnikove smrti.
Za razliko od tega so na Ministrstvu za kulturo Ta veseli dan kulture vzpostavili ob 3. decembru, datumu njegovega rojstva, kar se je prvič zgodilo ob okrogli 200-letnici leta 2000, osrednjo potezo v programu pa vselej predstavljajo odprta vrata številnih kulturnih ustanov.
A v njih pripravljajo tudi širok nabor brezplačnih dogodkov, pogosto podkrepljen še s priložnostno »akcijsko« ponudbo, popusti pri nakupih knjig in katalogov ali, denimo, »amnestijo« za pozabljivce in zamudnike v knjižnicah.
Vrata kulturnih hramov bodo, prepričani smo, tudi letos prestopili tisoči, pogledi drugih tisočev, ki bodo prešli Prešernov trg v Ljubljani, pa se bodo nemara zaustavili vsaj ob »mokrócvetéčih rožcah«, ki jih bo kdo pesniku ob njegovem prazniku položil ob spomenik.
Spored dogodkov so tudi letos objavili na spletnem portalu ministrstva, in sicer od A(jdovščine) do Ž(irov), pridružili pa so se tudi v Bazovici in Opčinah na Tržaškem. Skupno sodeluje kar 55 večjih in manjših mest. 140 ustanov in organizacij v njih napoveduje skupno 335 dogodkov.
Prešernove Vrbe, kjer se je pred 216 leti zgodilo ta veselo rojstvo, letos na zajetnem seznamu dogodkov ni, pač pa na spomin na osrednjega prvoligaša tukajšnje poezije znova stavijo v Kranju, v katerem so si nadeli naziv Prešernovega mesta in v katerem je pokopan.
Opoldne bo v kranjski Galeriji Prešernove hiše vodstvo po razstavi Pripovedni prizori iz Prešernovega življenja, na kateri so zbrani portreti Prešerna in ilustracije njegovih Poezij ali posameznih pesmi pa tudi pripovedni motivi iz njegovega življenja.
Vodstev po različnih projektih Gorenjskega muzeja, pod okrilje katerega sodi Prešernova hiša, bo čez dan kar nekaj, zvečer ob 18. uri pa v Galeriji Prešernovih nagrajencev napovedujejo še odprtje razstave Telo in nebo, na kateri se bosta predstavila letošnja prejemnika nagrad Prešernovega sklada Mojca Smerdu in Aleksij Kobal.
Prešernovo gledališče je k programu prispevalo uprizoritev predstave Pred upokojitvijo Thomasa Bernharda, ki je na minulem Borštnikovem srečanju doseglo tri nagrade, na predstavo, ki bo ob 19.30, pa bo seveda prost vstop.
Prešerno na Prešernovi cesti
Kdor bi bil na Ta veseli dan kulture rad prešeren ob pesnikovi ulici v prestolnici, ima kar nekaj možnosti, saj so vzdolž Prešernove nanizane osrednje muzejske nacionalke in Cankarjev dom.
V Narodni galeriji bodo od 10. ure dalje v znamenju gozda. Tema dogajanja, ki bo dostopno med 10. in 20. uro, bo namreč Galerija in gozd, kar pomeni, da bo že med 10. in 13. uro Marijan Vodnik predstavil zgodbe dreves, ki spremljajo nastajanje njegovih kipov iz različnih vrst lesa, pri čemer bo posebej izpostavil tisto o Prešernovi jablani iz Vrbe.
Sicer pa v NG napovedujejo še Čarobne gozdne vilinke, predstavitev restavriranja lesenih skulptur z Martino Vuga, slikarskih upodobitev gozda in dreves v stalni zbirki Narodne galerije s Kristino Preininger, zvokov gozda z Darkom Korošcem, gozdnih napevov z Zalo Hodnik in Urško Kastelic, upodobljenih drevesnih vrst z dr. Robertom Brusom in upodobitev širše narave z Jako Racmanom.
V Moderni galeriji bodo med 11.00 in 18. uro v znamenju vodstev po stalni razstavi 20. stoletje; Kontinuitete in prelomi ter aktualni razstavi Osemdeseta, med drugim ob 16. uri z eno obeh kustosinj tega projekta Asto Vrečko, napovedujejo pa tudi pravljično popoldne z naslovom Podobe čustev, v okviru katerega bodo ob kipu Laž Jakoba Savinška poslušali pravljico Frana Milčinskega Laž in njen ženin.
Vzporedno bo program potekal tudi v MSUM na Metelkovi, med drugim z vodstvi po razstavi Davida Maljkovića in Pionirjih računalniške umetnosti.
V Narodnem muzeju med 10. in 18. uro prav tako napovedujejo niz otroških ali družinskih vodstev in delavnic, ob 17. uri pa tudi vodstvo po razstavi Zlati prah, pripravljeni ob 25. obletnici monetarne samostojnosti Slovenije. Vzporeden program bo potekal tudi v muzejskem objektu na Metelkovi.
»Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino,« so verzi, s katerimi je Prešeren v Glosi ovekovečil grad Fužine, danes sedež Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. O kom govorijo verzi, zakaj je Prešeren grad vključil v svojo pesem, ter še mnoge druge skrite zgodbe bo mogoče spoznati na vodenem ogledu po gradu ob 11. uri.
V MAO napovedujejo tudi druge dogodke, prav tako se izplača v objavi kulturnega ministrstva preveriti programe Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, MGLC, Narodne in univerzitetne knjižnice, Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljanskega gradu, Slovenske kinoteke, Kinodvora, SNG Drama, SNG Opere in baleta, Slovenske filharmonije, Bežigrajskih galerij 1 in 2, Jakopičeve galerije, Galerije Škuc, Mestnega gledališča ljubljanskega, muzeja SLOGI, CK Španskih borcev, Mini teatra, Lutkovnega gledališča Ljubljana in še kakšnega kulturnega hrama.
