Tomaž Šalamun na Ptuju, drugi pa ...

Mestni svet mestne občine­ Ptuj je 22. junija preimenoval Staro­ ulico v Ulico Tomaža Šalamuna.­ Pobudo za poimenovanje so na četrtno skupnost naslovili Založba Beletrina, Društvo slovenskih pisateljev in mednarodni pesniški festival Dnevi poe­zije in vina. Med drugim tudi zato, ker »Šalamun Ptuj ­omenja in tematizira v številnih pesmih«.

V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je bil »Šalamun osebno in družinsko tesno navezan na Ptuj. Njegova družina po očetovi strani izvira iz Ptuja, tu sta Šalamunova družinska hiša in grob. Obenem je s številnimi nastopi in drugim literarnim udejstvovanjem na Ptuju od sredine šestdesetih let zaznamoval generacije ptujskih ustvarjalcev. Bil je osrednji gost festivala Dnevi poezije in vina, ki poteka na Vrazovem trgu, na katerega ulica­ meji. Obenem spada ta predel mesta v območje, ki je bilo v preteklosti judovsko naseljeno, Šalamunovi predniki pa so bili delno tudi judovskega porekla.« Šalamunova ulica je sicer ozka, promet ni dovoljen, na njej ni nobene hišne številke in prav tako ne vhoda v katero izmed hiš. Na občini se o prenovi govori že dolgo, saj povezuje dva trga, Slovenskega in Vrazovega, in je zato precej oblegana.

Običajno je poimenovanje ulic naših mest in krajev po kulturnikih še najmanj sporno. Ob osamosvojitvi Slovenije so mnoge ulice iz čet in brigad ter različnih partizanskih imen dobile kulturna.

Tudi družine kulturnikov

Ulico se običajno poimenuje po domačinih, ki so živeli ali delovali v tej občini, ali pa so izjemne kulturne osebnosti nacionalnega pomena. Tako so v Kranju, denimo, leta 2008 imenovali tri nove ulice, in sicer Cesto Rudija Šeliga (pisatelj, dramatik, esejist, 1935–2004), Cesto Boštjana Hladnika (filmski in gledališki režiser, 1929–2006) in Ulico Angelce Hlebce (igralka, 1922–2005). Vsi kulturni delavci so bili eminentni Kranjčani. V zadnjih 25 letih sta bili v Novi Gorici poimenovani dve ulici, in sicer Ulica Zorka Jelinčiča (slovenski narodni delavec in organizator, 1900–1965) in Ulica Šantlovih. Slednja je leta 2010 ime dobila po družini kulturnih ustvarjalcev Šantl, ki je bila predvsem slikarska družina in tudi širše kulturno- in narodnoprebudno dejavna.

Seveda pa je največ ulic po osamosvojitvi poimenovanih po kulturnikih v mestni občini Ljubljana, in sicer kar sedeminštirideset; od Maroltove ulice (France Marolt, 1891–1951, slovenski folklorist in zborovodja), Jakopičeve ulice (Rihard Jakopič, 1869–1943, slovenski slikar), Černigojeve ulice (Avgust Černigoj, 1898–1985, slikar in grafik), Čapove ulice (František Čap, 1913–1972, filmski režiser), Božičeve ulice (Peter Božič, 1932–2009, slovenski pisatelj in dramatik), Lorenzove ceste (Primož Lorenz, 1942–2007, slovenski pianist in pedagog), Ježkove ulice (Frane Milčinski - Ježek, 1914–1988, slovenski satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer), Smrekarjeve ulice (Hinko Smrekar, 1883–1942, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator) do Ulice gledališča BTC (po gledališču v tej ulici).

V mestni občini Celje so ob množičnem preimenovanju 2. julija 1993 Trg svobode preimenovali v Trg Celjskih knezov, Tomšičev trg v Glavni trg, Trg V. kongresa pa so priključili Prešernovi ulici. Zidanškovo ulico so preimenovali v Gosposko, Čuprijsko v Razlagovo ulico (Radoslav Razlag, 1826–1880, pesnik, pisatelj, politik), Titov trg je postal Krekov trg (Janez Evangelist Krek, 1865–1917, teolog, profesor, borec za gospodarsko in politično neodvisnost Slovencev), Šlandrov trg je postal Gledališki trg, Ulica 29. novembra je postala Kosovelova ulica (Srečko Kosovel, 1904–1926, slovenski pesnik), del pa Brodarjeva ulica (Srečko Brodar, 1893–1987, naravoslovec, arheolog). Še dve partizanski ulici sta izgubili bitko, in sicer je Ulica Moše Pijada postala Stritarjeva ulica (Josip Stritar, 1836–1923, književnik, narodni buditelj), Ulica VIII. črnogorske brigade pa Stara Dečkova cesta (Ivan Dečko, 1859–1908, pravnik, politik, soustvarjalec Južnoštajerske posojilnice). Očitno pa so Celjani pogrešali svoj Trg svobode in so zato 24. junija 2003 del Gledališkega trga preimenovali v Trg svobode, ki je 1. oktobra 2007 postal Park svobode.

Dolenjska: šestindvajset ulic

Kar šestindvajset kulturniških ulic je dobila občina Novo mesto, od Aškerčeve ulice, poimenovane po pesniku, do Finžgarjeve ulice, poimenovane po pisatelju, Jakčeve ulice po slikarju in grafiku, Julijino sprehajališče po Prešernovi muzi, Krallovo ulico po zgodovinarju in bibliotekarju, Nahtigalovo ulico po jezikoslovcu in akademiku, Školovo ulico po frančiškanu, misijonarju, pisatelju in skladatelju, Ulico Pie in Pina Mlakarja po baletnikih, do Vorančeve ulice po pisatelju, esejistu in politiku.

Večinoma so ulice in trgi po slovenskih mestih in krajih dobili imena po kulturnikih ob nastanku prve Jugoslavije in še več po drugi svetovni vojni. Ker so sloviti domači kulturni ustvarjalci le redko ostali brez svoje ulice, je tovrstnega poimenovanja zadnje čase nekoliko manj. V nekaterih občinah po osamosvojitvi niso preimenovali nobene ulice (Jesenice, Ravne na Koroškem) ali pa nobene niso po­imenovali po kulturniku (Koper).