Grafični oblikovalec Edi Berk, soustanovitelj studia Krog, je na svetovnem oblikovalskem tekmovanju Hiiibrand 2014 – prvič so ga organizirali pred petimi leti na Kitajskem – prejel bronasto nagrado za vinsko etiketo We shoot bottles.
Vseh prijavljenih del je bilo 1051, sodelovali so oblikovalci iz 40 držav, tekmovanje pa je bilo razvrščeno v tri kategorije: oblikovanje znakov, celostnih grafičnih podob ter embalaže. Leta 2011 je Berk prejel bronasto nagrado za natečajni predlog znaka za Knjižnico Kranj. Žirijo so sestavljali Kan tai Keung (Kitajska), Klaus Hesse (Nemčija), Natasha Jen (Tajvan) in Sagi Haviv (Izrael).
Vinska etiketa We shoot bottles je sestavljena iz več fotografskih posnetkov treh razbitih steklenic. Razbil in črepinje skupaj sestavil je priznani fotograf Dragan Arrigler, ki je celoto nazadnje obdelal še v programu photoshop, da je nastala slika, ki jo je Edi Berk uporabil na vinski etiketi. »Vse se je začelo tako, da sem pred tremi leti naletel na spletno stran www.weshootbottles.com, kjer gre za skupino fotografov, ki se profesionalno ukvarjajo s fotografiranjem steklenic,« pravi Berk. Nanjo je opozoril prijatelja in dolgoletnega sodelavca Dragana Arriglerja. Pojavila se je tudi slovenska spletna stran z enako tematiko, kar je Dragana vzpodbudilo k dejanju, da pokaže »resnično« nadgradnjo »streljanja« ali fotografiranja steklenic, kreativnosti, s katero se profesionalno ukvarja že od osemdesetih let. Arrigler je samostojno profesionalno pot začel s studijsko fotografijo in fotografiranje steklenic (v angleščini shooting bottles dobesedno pomeni ustreliti steklenico, sprožiti posnetek) za vinarje ter prestižno revijo o marketingu in oglaševanju Marketing Magazin je bila ena od njegovih zgodnejših nalog.
Berk je ravno razmišljal, da bi izdal katalog svojih 33 vinskih etiket, ki jih je oblikoval za različne vinarje, družbe ali posebne priložnosti, ko mu je Arrigler poslal omenjeno sestavljeno fotografijo črepinj razbitih steklenic. Uporabil jo je za naslovnico svojega osmega kataloga, namenjenega oblikovanju vinskih etiket, ker pa je lani praznoval tudi 30 let delovanja oblikovalskega studia Krog, ki ga vodita skupaj z arhitektom Andrejem Mlakarjem, in 25 let sodelovanja s fotografom Arriglerjem, je oblikoval še vinsko etiketo s tem motivom (izbrano vino je sivi pinot, letnik 2013, vinarne Tilia iz Vipavske doline). Etiketa nastopa v treh mutacijah, vsakemu od sodelavcev je posvečena etiketa z lastnim znakom. Slogan We shoot bottles (Streljamo steklenice) na steklenici je parafraza naslova znamenitega filma Tudi konje streljajo, mar ne? (They Shoot Horses, Don't They?) iz leta 1969, ki simbolizira trenutek oziroma čas, ko imamo vsega dovolj, kar povsem ustreza tudi sedanjemu političnemu in družbenemu trenutku.
Svojo prvo vinsko etiketo je Edi Berk oblikoval leta 1989. Vino ima rad od nekdaj, kajti zanj je to najbolj plemenita in kompleksna pijača, ki človeka spremlja že tisočletja. »Na vino je vezana celotna zgodba človeštva, kar je res fascinantno,« pravi Berk. V vinski etiketi se zrcali notranja zgodba pijače ter družbeni, kulturni in politični vidiki nekega časa. Vino je vedno imelo tudi političen pomen, kar se je posebej pokazalo v Franciji v obdobju od 12. do 15. stoletja, ko je po poroki vojvodinje Eleanore Akvitanske z grofom Plantagenetom, kasnejšim kraljem Henrikom II., Bordeaux postal del angleškega ozemlja. Rezultat te politične poroke je bil, da so bordojska vina dobila boljšo pozicijo na trgu. Bilo je predpisano, da smejo do 1. decembra tekočega leta iz francoskega pristanišča Bordeaux izpluti samo ladje z bordojskim vinom, šele potem vsi drugi pridelovalci. Odtlej bordojsko vinorodno območje velja za prestižno in vodilno francosko vinsko pokrajino. »To je bil prvi dokaz organiziranega zavedanja in moči vina,« pripoveduje Edi Berk.
Izhodišče oblikovanja vinske etikete je seveda steklenica, potem pa v oblikovanje vključiš zgodbo posameznega vina in vinarja, ki ga prideluje, in se trudiš ujeti duha vsega, kar je povezano s posameznim vinom. Berka pri oblikovanju vinskih etiket nikoli niso vodili trendi, ki so tako kot drugje v vizualni kulturi prisotni tudi tukaj, prisega na večnost ter zlasti na čistost in jasnost oblikovanja. Nikoli ne uporablja barvnih podlag, pomemben mu je papir etikete, ki mora biti na otip naraven in strukturiran. Raje kot za eno se odloča za dve etiketi, za sprednjo in zadnjo; etiketa tako ni preobložena z informacijami, kar je zaradi čistosti oblike bolje.