Tiskane izdaje
Med 16. in 28. avgustom bo po različnih postojnskih prizoriščih potekal že tradicionalni festival urbane kulture Zmaj 'ma mlade. Letošnja »izdaja« je poleg dinamičnega programa posebna tudi zato, ker festival z njo zaznamuje drugo desetletje delovanja. Skoraj celotno obdobje (od leta 1998) pri vodenju festivala in ustvarjanju vsebin sodeluje aktualni programski vodja Samo Vesel.
Zmaj letos slavi okroglo, dvajseto obletnico delovanja. Še vedno bruha enako močan kreativni ogenj, kot ga je na začetku?
Festivalska ekipa vsekakor dela na tem. Kreativnost poskušamo izražati z novimi oziroma drugačnimi dogodki, letos tudi s prostorskimi intervencijami v okviru projekta Kje je prostor v Postojni, ko zasedamo prazne prostore in pločnike na Tržaški ulici. Sicer pa ogenj včasih bruhamo bolj, včasih manj intenzivno, a nikoli ga ne zmanjka.
V projektu delujete od začetka. Kakšni so bili razlogi za nastanek in za to, da se s festivalom ukvarjate še danes? Mogoče isti?
Osnovni namen festivala je bil razbiti mrtvilo mesta, ki v tistem času, razen ene velike radijske žurke, ni bilo deležno pravega kulturnega dogajanja, sploh ne na odprtem, še manj poleti. Obenem je študentski klub, takratni organizator, hotel zaokrožiti počitnice z veliko dvodnevno fešto, s katero bi promoviral idejo vzpostavitve mladinskega centra, ki ga takrat še ni bilo.
Sam sem se pridružil drugo leto, leta 1998, da bi sodeloval pri oblikovanju programa, predvsem v delu, ki pokriva tako imenovano alternativno kulturo, kar se je kasneje spremenilo v delovanje na skoraj vseh področjih priprave in izvedbe festivala. Osebna motivacija je bila vsekakor želja po postavitvi pravega kulturnega festivala, ki bi prebudil Postojno, hkrati pa predstavil javnosti izvajalce in vsebine, ki jih sicer v našem prostoru ljudje nimajo možnosti spoznati, videti, poslušati ... To seveda ostaja glavni razlog za sodelovanje pri Zmaju.
V tem času se je koncept gotovo spremenil oziroma razvil. V kaj se je razvil in kakšni so razlogi za to?
Koncept se je razvijal hkrati z večanjem časovnega razpona festivala. Če je prvi Zmaj prinesel dvodnevno fešto, se je že v naslednjih letih, ko je trajal en teden, spremenil tako, da smo poskusili posamezne dni tematsko obarvati, kar se je še bolj pokazalo, ko smo ga razširili na ves mesec. Sicer pa se razen tega, in seveda želje po oživitvi Postojne in ponudbe kakovostnih in manj prisotnih kulturnih vsebin, koncept festivala ni dosti spremenil.
Mladinski center Postojna sodeluje pri produkciji festivala z različnimi akterji, pa vendar je glede na vlogo festivala v regiji pogrešati večjo vlogo najmočnejšega, podjetja Postojnska jama, d. d.
No, treba je priznati, da Postojnska jama, d. d., že kar nekaj časa podpira festival podobno kot druga lokalna podjetja, vendar do danes nismo presegli osnovne ravni sodelovanja, česar bi si seveda želeli. To je, žal, zgodba, ki se ponavlja od začetka, pa ne samo pri nas: povezave med mestom in jamo pač ni, vsaj ne zares.
V letih, ko smo imeli v programu gala koncertni večer pred Postojnsko jamo, smo sicer aktivneje sodelovali oziroma bili deležni večje podpore. Takrat je bilo, razumljivo, Postojnski jami v interesu večje sodelovanje.
Kako kaže s povezovanjem z lokalnim, tako turističnim kot drugim, predvsem storitvenim delom gospodarstva? Ne nazadnje je to eden večjih regijskih dogodkov.
Z gospodarstvom sodelujemo predvsem na področju sponzorstev, nekatera podjetja nas redno podpirajo, česar smo seveda veseli, druga pač ne. A resne povezave med festivalom in turističnim delom gospodarstva ni, prav tako ne med akterji na področju turizma nasploh.
Prepoznavajo vašo vrednost 'na trgu' ali ne?
Nekateri ja, drugi ne. Med podjetji je kar nekaj takšnih, ki redno in dlje časa podpirajo festival, nekatera tudi od začetka. O teh lahko zatrdim, da so prepoznala festival kot pomemben za kraj, in očitno tudi priložnost za promocijo, čeprav moram priznati, da najverjetneje nimajo prevelike koristi. Je pa kar nekaj podjetij, do katerih se nismo nikoli prebili. Zdi se mi, da bolj kot sama podjetja prepoznavajo vrednost festivala ljudje, ki so ga vzeli za svojega.
Se festivalski proračun veča ali podlega splošni gospodarski stihiji?
Od podaljšanja festivalskega dogajanja na mesec dni zagotavljamo prihodke iz treh večjih pretežno enakovrednih virov: proračuna občine Postojna, donacije Kluba študentov in sponzorstev. V zadnjih letih je proračun relativno stabilen, seveda je v letih krize upadel, a vedno ostaja v približno enakih okvirih. Pravzaprav smo doživeli največji upad leta 2008, ko nas je občina 'zrezala' na pol. Takrat smo bili prisiljeni skrajšati festival, ker ga res ni bilo mogoče izvesti v predvidenem obsegu.
Težava, s katero se soočamo skoraj vsako leto, je, da viri niso ravno stabilni, skoraj vsako leto se kaj zalomi. Tudi zato smo pred leti, ob večjem upadu prihodkov, ustanovili Društvo podpornikov festivala, ki je četrti, sicer manjši vir, a ključen za zagotavljanje stabilnosti festivala. Društvu zagotavljajo sredstva prek članarin posameznice in posamezniki, ki so Zmaja vzeli za svojega in se jim zdi pomemben del življenja v Postojni.
Je v Postojni kultura, ki ne komunicira zgolj z okusom najširših množic, prepoznana kot nekaj pozitivnega?
Tudi zaradi Zmaja, ki se že dvajsetič trudi za to, mislim, da ja. Če bi moral navesti en sam pozitiven učinek festivala v vseh teh letih, je ta ravno to, da nam je uspelo odpreti obzorja in pripraviti del ljudi do sprejemanja drugačnih kulturnih vsebin in medijsko manj prisotnih izvajalcev. In ob tem se imajo fajn.
Kakšno je sicer kulturno dogajanje v Postojni?
Zadnjih nekaj let se kar veliko dogaja, tako med letom kot poleti. Postajamo mesto poletnih festivalov, kulturni dom je tik pred tem, da polno zaživi, za alternativo skrbimo v mladinskem centru, sicer pa je še kup dogodkov in prirediteljev, ki skrbijo za kulturno življenje v občini. Nikoli ne bomo Ljubljana ali kakšno podobno večje mesto, a za osnovne potrebe prebivalcev je po mojem poskrbljeno. Kljub floskuli 'nič se ne dogaja', ki jo še vedno prepogosto slišim.
Pregled letošnjega programa prinaša raznovrstne dogodke. Katere bi veljalo izpostaviti?
Nerad izpostavljam dele programa. Če že, bi poudaril na začetku omenjene prostorske intervencije na Tržaški, pa zadnji dan festivala z naslovom Po-stoj na živi ulici, ko iz centra mesta naredimo sprehajališče s številnimi raznovrstnimi vsebinami. Za ljudi, ne za avtomobile. Hkrati seveda vabimo na razstavo ob dvajsetletnici festivala, ko bomo obudili spomine na devetnajst let boja za boljši danes.
In vaš letošnji favorit?
Bakalina. Koala Voice.
