Tiskane izdaje
V zadnjem letu je šest največjih ameriških filmskih studiev doživelo menjave na najvišjih položajih. Povzročili so jih slabši poslovni rezultati, upadanje obiska kinodvoran ter nespodbudni znaki v zabavni industriji.
Ameriški mediji – predvsem Los Angeles Times – so se razpisali o nekaterih vidnih poslovnežih, ki so v zadnjem času zapustili najprestižnejše položaje v filmski industriji. Poslovil se je Jim Gianopulos, dolgoletni vodja 20th Century Fox, Paramount Pictures je odslovil predsednika Brada Greya.
Sony Pictures je zapustil Michael Lynton. Na višjih ravneh so se zgodile menjave tudi v studiih Warner Bros., Walt Disney in Lionsgate. Paramount je zdaj sicer na vodilnem položaju zaposlil Gianopulosa, medtem ko, denimo, Sony Pictures Entertainment še išče svoje vodilne.
Vse te menjave kažejo predvsem na to, da filmska industrija še ni našla prepričljivih odgovorov na tako imenovane »televizije na zahtevo«, na možnost direktnega gledanja (streaming) popularnih produktov prek plačniških internetnih strani, kot sta Netflix in Amazon, ali na videoigre.
Zgodovina
Zdaj zbujajo tesnobo v največji ali vsaj najvplivnejši filmski industriji nove digitalne platforme in mobilna telefonija. Najbolj vzbuja skrb konstanten upad obiska kinematografov. Lani so v ZDA in Kanadi prodali 1,32 milijarde vstopnic, kar je glede na leto prej približno enako, a manj kot pred desetimi leti, ko so jih prodali 1,4 milijarde.
Kitajski filmski balon
Studii, ki še vedno solidno zaslužijo s prodajo kart, so se dolgo zanašali na tuje trge, predvsem na kitajskega. A že nekaj mesecev prihajajo iz Kitajske precej nespodbudni podatki. Če so še sredi lanskega poletja napovedovali, da bo Kitajska postala največji filmski trg, se je kasneje pokazalo, da so te informacije – tudi zaradi prikrajanja podatkov nekaterih podjetij za izdelavo statistik – prenapihnjene. Enormna rast kitajskega filmskega trga (leta 2015 je prodaja vstopnic poskočila za 50 odstotkov) se je lani ustavila. Ideja, da bodo Američani na Kitajskem lahko pokrivali izgube, ki jih njihovi dragi projekti ustvarjajo na domačem trgu, se ni uresničila. Tudi Kitajci imajo zahtevnejši okus, kot so jim ga pripisovali hollywoodski mogotci.
Studii se namreč že leta odzivajo na trend upadanja obiska kinematografov z investicijami v drage spektakle z globalnim dometom, ki bi jih eventualno lahko pretvorili v uspešne filmske franšize. Za takšen učinek največjih blockbusterjev morajo studii vložiti tudi od 120 do 150 milijonov dolarjev denarja za promocijo, kar je približno dvakrat več, kot so vlagali v marketing pred desetletjem.
Ob takih vložkih je vsak spodleteli film za velike studie še bolj boleč. Lani sta tako pogorela Paramountov Pošastni tovornjaki, posnet za 125 milijonov dolarjev, in Ninja želve: Iz senc. Prav ti neuspehi so sprožili Greyev odhod iz Paramounta. Iz studia Warner Bros. je moral oditi Greg Silverman, saj lanski relativni uspešnici Batman proti Supermanu in Odred odpisanih nista vzpostavili dovolj velike baze navdušencev in sta v glavnem razočarali kritike.
Za studie so precejšen udarec tudi pogoreli srednje dragi filmi. Taka sta Zakon noči (Live By Night) Bena Afflecka, s katerim se je opekel Warner Bros., in Zaveznika z Bradom Pittom in Marion Cotillard v glavnih vlogah, ki je zapečatil Greyevo usodo na čelu Paramounta. Analitiki neuspeh tovrstnih filmov pripisujejo temu, da si takšne filme gledalci raje ogledajo doma, ko so enkrat dostopni prek Netflixa in sorodnih ponudnikov.
Disneyjevi pravljični zaslužki
Seveda v največji filmski industriji ni vse črno. V njej so še svetle točke, kot je trenutni zmerni in nepričakovani hit Zbeži! (Get Out). Glavnina dobička na filmskem trgu se zadnje čase zliva k studiu Disney. Njegova trenutna uspešnica Lepotica in zver še kraljuje na lestvicah najbolj gledanih filmov na svetu, Disney pa je predvsem pametno investiral v nakup znamk Marvel Studio, Pixar in Star Wars.
V filmskih studiih prevladuje predvsem strah, da bodo giganti, kot sta Google in Apple, svoje zabavne vsebine in posel, povezan z njimi (entertainment business), razširili in začeli producirati ter distribuirati lastne filme in TV-serije, tako kot to počneta Netflix in Amazon. Silicijeva dolina predstavlja drugo vrsto grožnje Hollywoodu. Talentirani kadri, ki bi še pred nekaj leti prišli delat v filmsko industrijo, si zdaj raje poiščejo službo v donosnejših digitalnih industrijah.
Ključni problem prihajajočih vodij največjih studiev je, kako se prilagoditi »generaciji na zahtevo« – torej ljudem, ki so navajeni do popularnih vsebin, kot so filmi, TV-serije ipd., dostopati hitro, »na zahtevo« ali prek spletnih ponudnikov. Ena od idej je, da bi studii zaobšli prikazovanje filmov v kinodvoranah in omogočili ogled svojih novih filmov na zahtevo na primer svoji naročniški spletni bazi. Toda ta ideja za zdaj nima resne podpore, saj bi to lahko odžrlo zaslužek filmom v kinematografih, ki ga za zdaj še prinašajo.
Zdi se, da se bodo različni studii prilagajali na nove razmere vsak malo drugače. Nekateri vlagajo denar v porajajoče se industrije, kot so, denimo, virtualne resničnostne igre, internetne videomreže in investicija v zvezde z youtuba. Največji pesimisti opozarjajo, da problemi Hollywooda ne bodo izginili, tudi če bodo visoke položaje v teh podjetjih zasedli največji geniji.
