Tiskane izdaje
Benetke so edino mesto na svetu, kjer nikogar ne gledajo čudno, če se vseskozi naokoli sprehaja z masko. V teh pustnih dneh vas bodo prej gledali čudno, če boste po mestu hodili brez maske, saj je beneški pustni festival eden najbolj znanih na svetu. Maske so v Benetkah nekaj vsakdanjega, del kulture in najznamenitejši spominek ob odhodu domov.
Najstarejši znani zapisi o beneškem karnevalu segajo v davno leto 1094, zato velja za najstarejšega v Evropi, v zgodovinskih knjigah pa obstajajo še nekatere pomembne letnice, ki so zaznamovale pustno rajanje. Med njimi je najpomembnejša 1296, ko je beneški senat uradno določil pustno praznovanje za zadnji dan pred postom, iz tega pa tudi izvira beseda karneval. Zdaj jo vsi povezujemo z zabavo, toda v resnici izvira iz latinskega carne vale, kar pomeni slovo od mesa. Vmes je bil karneval večkrat v razcvetu, nekajkrat je bil celo prepovedan, v današnji obliki pa so ga spet obudili leta 1979. Zanj se je zavzela skupina lokalnih umetnikov, zato v Benetke znova prihajajo ljubitelji pustnih običajev.
Maske so imele v mestu vedno pestro ozadje. Karnevalu so nasprotovale številne cerkvene in politične oblasti (Napoleon, Mussolini …), toda prebrisani Benečani so znali z maskami simbolično izražati nestrinjanje z oblastniki, saj so bili z(a) masko vsi enaki – bogati in revni, služabniki in gospodarji. Beseda maska naj bi sicer imela malce neprivlačno ozadje. Izvirala naj bi iz lombardijskega izraza za dušo iz podzemlja, a obstajajo še druge teorije. Po eni naj bi se razvila iz španskega izraza más que la cara (več kot obraz).
Krinka za tatove
Ljudska iznajdljivost in domišljija ne poznata meja, toda pogosto tudi v negativni, celo kriminalni smeri. Maske so bile odlična krinka za tatove in morilce. Žeparstvo je med karnevali naraslo, zato so kmalu uvedli kazni. Najpreprostejši preventivni ukrep je bil, da so ponoči prepovedali nošenje maske, že iz zapisov iz štirinajstega stoletja pa je razvidno, da so za tatove predpisali denarne kazni, kasneje celo ječo, za umor pa so določili kar smrtno kazen.
Prekrit obraz je ustrezal tudi prešuštnikom, saj so se z masko lahko brez težav in prikrito sprehodili do svojih skrivnih ljubic in ljubimcev. Prav to je bil eden od vzrokov, da so Benečani čedalje raje nosili kostume skozi vse leto, kar je šlo v nos predvsem cerkvenim dostojanstvenikom, zato so zapovedali, da se dovoli nošenje maske samo med pustnim karnevalom. Vse za čisto moralo, a kaj, ko so se za maskami skrivali celo duhovniki in redovnice, ki so jim zadišali poredni užitki.
Z leti so se kazni za prekrškarje spreminjale. Posebnost je bilo kaznovanje s prisilnim 18-mesečnim veslanjem na beneških galejah. V hujših primerih so kršitelje privezali na sramotilne stebre v mestu, da so bili izpostavljeni javnemu posmehu, zatem pa so jih za vedno pregnali z ozemlja Beneške republike.
Vsako obdobje je prineslo nekaj novih mask, številne med njimi imajo skrit pomen, nekatere pa so se ohranile vse do današnjih dni, saj so se prenašale iz roda v rod. Najbolj poznana je bauta, sestavljena iz bele maske, črnega pregrinjala in črnega klobuka s tremi krajci, ki zakrije ves obraz. Priljubljena je (bila) med vsemi sloji prebivalcev, pod njo se je skrival tudi večni osvajalec ženskih src, sloviti Casanova. Poznana je še maska colombina, ki pa prekrije le pol obraza, zato naj bi bila namenjena lepim ženskam, saj bi bilo škoda, če bi bile povsem skrite.
Prav tako je posebna maska medico della peste (maska kužnega doktorja). Prepoznavna je zaradi dolgega nosu, a njeno ozadje znova ni povezano z razuzdano zabavo, ampak z boleznijo in smrtjo. Nekoč so jo nosili zdravniki med razsajanjem kuge, v dolge nosove pa so stlačili krpice z eteričnimi olji in razkužili, da so se zaščitili pred smradom, bakterijami in okužbami. Koristna je bila tudi zato, ker so bolniki tako laže prepoznali zdravnika.
Prva turistična industrija
Kljub mnogim prepovedim so premožni ljudje nosili maske vse leto na zasebnih zabavah.
Le redki karnevali nimajo ognjemeta, na ulicah se pije in pleše, nekoč so »zidali« človeške piramide, prirejali loterije, mastno so služili vedeževalci, še vedno pa imajo gledališke igre, plesne točke, koncerte, razstave … Sredi šestnajstega stoletja je postal atrakcija sprehod akrobata po vrvi od zvonika svetega Marka do Doževe palače (to tradicijo je začel mlad turški akrobat). Vmes je na navdušeno množico spuščal cvetje, vendar se je eden od akrobatov leta 1759 smrtno ponesrečil. Nadomestila ga je lesena golobica, ki so jo spustili po vrvi, toda od leta 2001 se na isti način spušča človek v angelovem kostumu, zatem pa še v kostumih orla in leva.
Karneval je postal velik posel, mnogi menijo, da je prav v Benetkah nastala prva turistična industrija. V srednjem veku je trajal šest tednov, danes približno tri tedne. Zaradi pustnih zabav si žepe polnijo trgovci, gostinci, gondoljerji in predvsem izdelovalci mask. Najpreprostejše so poceni, stanejo vsega nekaj evrov, toda za tiste najprestižnejše je treba odšteti celo bogastvo, saj jih naredijo iz prestižnih materialov.
Dandanes je nekaj običajnega, če za celodnevni najem kostuma od vas zahtevajo 150 evrov. Najdraže so ocenjeni zgodovinski kostumi, saj cena naraste vse tja do dva tisoč evrov, rekordni znesek pa je menda znašal neverjetnih 50.000 evrov. Toliko naj bi odštel neki draguljar iz New Yorka, ki si je na kostumu zaželel prave diamante.
Benetke so blizu tudi Slovencem, toda brez polne denarnice pozabite na bleščeče pustne zabave. Če boste za določen karnevalski dogodek odšteli dvesto evrov, boste še poceni prišli skozi, pri najprestižnejših zabavah pa se vrata odprejo šele pri 400, 500, 800, 1000 … evrih. Ampak nekaj šteje tudi nepozabno poplesavanje v starodavnih kostumih ob dobri pijači in jedači, za masko pa ostane skrit tudi kakšen ljubezenski podvig v čast nepozabnega Casanove.
