Tiskane izdaje
Damask – Čez dve leti bi tempelj Bal Šamin v starodavnem mestu Palmir praznoval natanko 2000 let obstoja, a zidovom, ki so skoraj dva tisočletja kljubovali naravi, očitno ni bilo namenjeno, da dočakajo okroglo obletnico. »Daeš [drugo ime za IS] je danes tempelj Bal Šamin napolnil z velikimi količinami eksploziva in ga razstrelil, s čimer so močno poškodovali tempelj,« je za francosko tiskovno agencijo AFP v nedeljo povedal predstavnik sirskega urada za muzeje in arheološke ostanke Mamun Abdulkarim. Silovita eksplozija je uničila notranji del templja, stebri, ki so ga obdajali, so se porušili.
Tempelj, posvečen feničanskemu bogu nevihe in rodovitnega deževja, je bil zgrajen 17 leta, leta 130, v času vladavine rimskega cesarja Hadrijana, so ga razširili.
Starodavno mesto Palmira [Mesto palm], ki je v Siriji poznano kot Tadmor, je bilo leta 1980 umeščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. »Biser puščave« je pred začetkom sirske vojne vsako leto privabil več kot 150.000 turistov, ki so se lahko sprehodili med več kot tisoč stebri, kipi in grobnicami.
Krvava sirska vojna, ki je do aprila letos zahtevala že več kot 310.000 življenj, je še pred prihodom skrajne IS Palmiri pustila posledice - v spopadih med vladnimi silami in uporniki je bilo poškodovanih nekaj starodavnih stebrov in kipov, a večina je ostala nepoškodovana. Mamun Abdulkarim je pojasnil, da so še pred prihodom sunitskih skrajnežev iz tamkajšnjega muzeja rešili več sto tistih artefaktov, ki so jih lahko premaknili. Pripadniki IS so mesto, ki leži okoli 210 kilometrov severovzhodno od Damaska, zavzeli konec maja.
Kakšna usoda čaka kulturo dediščino, so pripadniki IS pokazali že na drugih zavzetih območjih v Siriji in Iraku. Še manj usmiljenja kot do zgodovine pa so pripravljeni izkazati ljudem – pred tednom dni so skrajneži obglavili vodilnega arheologa v mestu, 81-letnega Haleda Asada. Ta je vrsto let skrbel za ruševine, naposled pa je zanje dal tudi življenje, saj menda ni hotel razkriti, kje so skriti dragoceni artefakti.
Oglasila se je tudi generalna direktorica Unesca Irina Bokova: »To uničenje je nov vojni zločin in izjemna izguba za sirski narod in človeštvo«, in dodala, da morajo storilci odgovarjati za svoja dejanja. »Umetnost in arhitektura Palmire, ki stoji na križpotju več civilizacij, sta simbol kompleksnosti in bogastva sirske identitete in zgodovine«," je poudarila Bokova.
