V Viktorijinem in Albertovem muzeju prepovedali risanje spodnjic

Prepoved so opravičili s pogoji, ki so jih ob dogovorih za izposojo eksponatov na razstavi Slečeni: Kratka zgodovina perila zahtevali lastniki.

Objavljeno
25. april 2016 16.34
V. U.
V. U.

Golo telo je po eni strani kot motiv stalnica že od rojstva likovnega izražanja v prazgodovini, tema, ob ustvarjanju katere so se v preteklosti – tudi s kopiranjem mojstrovin v javnih muzejih – izobraževali umetniki, po drugi strani pa so njegove upodobitve na razstavah kaj rade opremljene z napisi, ki prinašajo restrikcije pri ogledu.

Kaj pa če upodobljeno telo sploh ni golo, ampak v perilu? V Veliki Britaniji odmeva restriktivna odločitev v znamenitem londonskem Viktorijinem in Albertovem muzeju, v katerem so ob ravnokaršnji razstavi Slečeni: Kratka zgodovina perila, na kateri predstavljajo okoli 200 primerkov perila iz zadnjih treh stoletij, obiskovalcem prepovedali ne le fotografiranje, ampak celo risanje tega, kar je na ogled.

Novodobni pogoji razstavljanja

Prepoved ne odraža kake javne skrbi za moralo, pač pa novodobne pogoje razstavljanja eksponatov, izposojenih iz drugih javnih ali zasebnih zbirk. Ali so v ozadju avtorske pravice, ne precizirajo.

Komu lahko škoduje zgolj risanje? V muzeju so, kot piše AFP, oznake s prepovedjo fotografiranja ali risanja na razstavi javno opravičili s pogoji, ki so jih ob dogovorih za izposojo zahtevali lastniki eksponatov, v isti sapi pa dodali, da velja le za določene razstave. Ljubitelje fotografiranja in skiciranja so napotili na kar sedem milj dolgo pot po stalni zbirki tega muzeja z okoli 4,5 milijona objektov v zbirki, na kateri omejitev ne velja.

Vodilna umetnostna kritičarka Timesa Rachel Campbell-Johnson je potezo muzeja komentirala, da je približno taka, kot če bi bralcu svetovali, naj obišče knjižnico, in mu istočasno sporočili, da knjig ne sme brati. Enako prepoved so sicer v muzeju vzpostavili tudi ob vzporedni razstavi del renesančnega umetnika Sandra Botticellija in številnih avtorjev iz naslednjih stoletij, ki so izšli iz njegovega dela, v razponu od prerafaelitov do naše sodobnosti.