Michelangelova vila išče kupca s 7,5 milijona evrov

Kupec bo ob 1200 kvadratnih metrih površin deležen še oljčnega nasada in razgleda po vinorodni toskanski regiji Chianti.

Wed, 10.02.2016, 21:00

Vila, ki je bila nekoč v lasti Michelangela Buonarrotija, genialnega kiparja, ki je v svoji karieri živel asketsko, a ob smrti dedičem zapustil bogastvo, vredno aristokratov, se je po letu 1973, ko je bila nazadnje prodana, znova znašla na nepremičninskem trgu.

Kupca čaka za 7,5 milijona evrov, ta pa bo ob vili z okoli 1200 kvadratnimi metri, osmimi spalnicami in sedmimi kopalnicami, ki se nahaja pri kraju Castellina in Chianti nedaleč od Siene, po nakupu postal še lastnik nasada z okoli 200 oljkami in mlina za pridelavo oljčnega olja. Lep razgled na gričevje v vinorodni regiji Chianti, znani po istoimenskem vinu, pa bo imel zastonj.

Michelangelo je vilo, danes znano kot Michelangelov stolp (Torre di Michelangelo) kupil leta 1549 – za tedanjih 2.281 forintov, kar bi danes veljalo okoli 250.000 evrov –, v lasti družine Buonarroti pa je ostala vse do leta 1867. Sedaj je, kot piše Artnet, v ponudbi ameriške agencije z imenom Handsome Properties (Lepe posesti), v kateri tržijo luksuzne nepremičnine, pri čemer ta spletni portal navaja še več primerov astronomskih cen objektov, povezanih z biografijami umetnikov.

Imena s področja sodobne umetnosti tudi na trgu nepremičnin prispevajo izdatnejšo dodano vrednost od dobrih starih klasikov. Nedavno so nekdanji atelje Franka Stelle prodali za 22 milijonov ameriških dolarjev, za posestvo Andyja Warhola na Long Islandu pri New Yorku so iztržili kar 50 milijonov dolarjev, nekdanje newyorško stanovanje hiperrealističnega kiparja Duana Hansona, v katerem se nahaja grafit Jean-Michela Basquiata z njegovim tagom Samo©, pa ni naprodaj, pač pa ga je mogoče najeti. Mesečna najemnina je 29.000 dolarjev ...

Ob protinu še artritis in avtizem?

Glede Michelangela, za katerega ni najbolj znano, koliko časa je v vili, ki je naprodaj, sploh preživel, se je sicer te dni pojavila še drugačna novica. Kipar, razpet med naročila v različnih okoljih, lastna kiparska hrepenenja in težavne odnose s papeži, je na stara leta, po letih klesanja in ustvarjanja fresk v Vatikanu na zidarskih odrih, v pismih omenjal zdravstvene težave, bolečine, novih diagnoz zdravstvenega stanja pa je deležen še domala pol tisočletja po smrti.

Tradicionalno so njegove bolečine pripisovali protinu, britanski zdravniki s Kraljeve družbe medicine v Londonu pa so po analizi njegovih upodobitev v njegovo »zdravstveno kartoteko« dodali še artritis. Zaznali so ga na podobah njegovih rok, v deformacijah, za katere domnevajo, da so najverjetneje posledica dolgoletnega klesanja s kladivom in dletom.

Mimogrede, leta 2004 so kiparju, ki je umrl pri 88 letih, ustvarjal pa vse do konca, prav tako s skoraj poltisočletne distance pripisali posebno obliko avtizma. Zaradi delovne rutine, ki je vodila v eno samo smer, nenavadnega življenjskega sloga, omejenih družbenih interesov in skromne komunikacije.

Prijavi sovražni govor