Tiskane izdaje
Ne moremo govoriti o običajnih sedmih sušnih letih, a bi skoraj lahko. Šest let je minilo od sezone 2009, ko so v ljubljanskem antikvariatu Carniola Antiqua 1989 d.o.o. v sodelovanju s knjižnim Antikvariatom Glavan realizirali zadnjo dražbo umetnin, starin in predmetov s področja starih knjig ter tiskov.
Namreč zadnjo v seriji že realiziranih v letih pred tem, ki so v siceršnji suši tukajšnjih dražb predstavljale najbolje pripravljene in tudi najtežje pričakovane: tiste, na katerih so se zaradi nakupov, spremljanja rezultatov prodaje ali radovednosti zbirali številni opazni akterji iz tukajšnjega sveta umetnosti.
Zatem je z dražbami, na katerih so bile prisotne tudi umetnine višjega cenovnega ranga, opravila finančna suša. Carniola Antiqua 1989 se je z njih kot organizatorka umaknila, v Antikvariatu Glavan pa so s tradicionalnimi dražbami knjig, tiskov in tudi drugih zbirateljskih predmetov nadaljevali. Kriza se je – ob sesutju trga umetnin – do prodaje tovrstnih predmetov vendarle izkazala kot prizanesljivejša.
Letos se skupna dražba obeh antikvariatov vrača na koledar. Ne v nekdanjem terminu v času prednovoletnega razpiranja denarnic, pač pa že to nedeljo, 18. oktobra. Tudi z umetnino z izklicno ceno krepko preko desetih tisočakov. To zveni v času, ko v osrednjih svetovnih avkcijskih hišah znova napovedujejo prodajo milijonskih del kapitalnih imen s področja likovne umetnosti – novembrske dražbe v New Yorku bodo v znamenju Maleviča, Van Gogha, Picassa in drugih, znova tudi kake »kurirane« dražbe –, za nekaj svetlobnih let oddaljeno od belega sveta, a je organizacija dražb likovnih del v Sloveniji v aktualnih časih, kaže, preveliko finančno tveganje.
Paradoksalno so veliko več slovenskih umetnin s cenami, primerljivimi z našimi, na dražbe uvrščali v tržaški dražbeni hiši Stadion. Marsikaj so uspešno prodali, kak izdelek naših umetnikov pa zaslediš tudi na geografsko veliko bolj oddaljenih dražbah, a so na njih največkrat cenovno izrazito razvrednoteni. Razlog je znan; Slovenija ni del razvitega mednarodnega trga umetnin.
Dražba v programu muzejske nacionalke
K podpori tokratni dražbi je, če prav razumeš, vskočila tudi država. Ne neposredno – logotip ministrstva za kulturo v katalogu, ki je že dostopen tako v tisku kot na spletu, iščeš zaman –, pač pa posredno. Kot tretji partner dražbe namreč tokrat nastopa Slovenski etnografski muzej, v katerem so dražbo umestili med spremne dogodke razstave Moda v gibanju. Če se pozanimaš pri Jaki Prijatelju iz Cariole Antique, izveš, da so v muzeju omogočili prostor za dražbo in podprli tisk kataloga, rezultat tega pa je presenetljiva kombinacija logotipov na naslovnici. Na njej med znakoma obeh prodajnih antikvariatov namreč najdeš enakovreden logotip državne muzejske nacionalke, ki najbrž res ne more biti dražbeno podjetje.
Dražba bo v upravni muzejski hiši SEM v nedeljo ob 18. uri, ob preletu kataloga pa hitro opaziš, da dražitelji na področju umetnin z višjimi izklicnimi cenami stavijo predvsem na dve klasični imeni iz tukajšnje kulturne preteklosti. Na Jožeta Plečnika in Toneta Kralja.
Prvi bo zastopan s stolom, ki je v katalogu opisan kot identičen tistim iz sejne dvorane predvojne Vzajemne zavarovalnice (izklicna cena bo 3800 evrov), ob tem pa še z načrtom za blejsko vilo Eleonore Šverljuga (800) in zmajskim svečnikom iz kovanega železa ter medenine (650). Več predmetov pa bo ponujenih tudi v kontekstu njegove šole (od 60 dalje).
Sejalec za 14 tisočakov
Drugi je z reprezentančno, več kot dvometrsko sliko Kraški sejalec iz poznega obdobja – iz leta 1970 – pristal na naslovnici kataloga, izklicna cena te slike (14000) pa je tudi nasploh daleč najvišja med vsemi loti v katalogu. Sicer bo ta slikar zastopan še z – ravno nasprotno – drobnim, 20-centimetrskem oljem na temo Sv. Matej slika Marijo (2400) in rokopisom, v katerem potrjuje prejem 1000 dinarjev, kar bo predstavljalo zaključni lot na dražbi z zaporedno številko 142. Ti pa so tradicionalno v prosti ponudbi, brez izklicne cene.
Med dražjimi slikami, a z veliko nižjimi izklicnimi cenami od Kraljeve, napovedujejo še veduto kamniškega Malega gradu Koželja (Antona ali Maksa, pravi katalog, izklic 2860), Kofetarico Frana Sterleta (2500), sliko oziroma objekt Irwinov Uršula Noordung (1900) in Hostija (1500) ali portretno miniaturo Ivane Kobilce na slonovini (1400), najdražja risba na dražbi pa bo risba Kalafatarji (V pristanišču) slikarja s tržaškega Alberta Sirka, ki sodi v serijo njegovih študij za eno izmed naslovnic Ilustracije in je objavljena tudi v njegovi nedavno izdani monografiji (1200).
Katalog ponuja tudi serijo lotov z ožjega zbirateljskega področja, redkosti ali zanimivosti, katerih trg se zdi odpornejši na krizo, njihova uvrstitev v dražbeni katalog pa temu ustrezno bolj »ziheraška«. Na dražbi bodo, denimo, iskali nove lastnike za očala Maksima Gasparija in Bratka Krefta (z enako izklicno ceno 50), kaki lutki za frizerje (220), kakemu neobhodnemu Titu (400) ali Kardelju (215), različnim tablicam, reklamam in igračam, starim tiskom in tudi kaki knjigi ali rokopisu.
Najvišji tovrstni ceni so postavili predvojni spominski tabli Pokojninskega zavoda ob odprtju ljubljanskega nebotičnika leta 1933 (1850) in povojnemu grbu Ljudske republike Slovenije Branka Simčiča (1300).
