Tiskane izdaje
Kdo odloča o tem, ali si nekdo zasluži geslo v enciklopediji? Uredniški in znanstveni odbori, če je enciklopediji ime Wikipedia, pa tudi njeni uporabniki.
V tem kontekstu ustvarja nacionalna slovenska Wikipedia precej radodarnejši vtis od globalne v angleščini; lastna gesla ima presenstljivo veliko naših sonarodnjakov ...
Po drugi strani uporabniki odločajo tudi o izbrisih. Uporabnik, ki naleti na geslo, ki se mu ne zdi ustrezno, lahko predlaga njegov izbris. Postopek je razložen tule.
Predlog za izbris iz Wikipedie se je zgodil tudi Gregorju Weichbrodtu, leta 1988 v Potsdamu rojenemu grafičnemu oblikovalcu, ki trenutno deluje v Berlinu, kar ga je usmerilo v raziskavo podobnih usod. Ugotovil je, da si lahko grenak občutek morebitnega izbrisa zaradi nerelevantnosti deli z neštetimi kolegi. Z več kot tisoč umetniki, glasbeniki, fotografi, igralci, plesalci, režiserji, ilustratorji in še kom.
Avtomatsko beleženje predlogov za izbris
Sestavil je računalniški program v jeziku Python, ki je bil sposoben avtomatsko prestreči vsa gesla Wikipedie, ki so jih v zadnjem desetletju predlagali za izbris. »Spoznal sem, da nikakor nisem osamljen in da je na svetu ogromno umetnikov, ki nismo vredni omembe,« je zapisal.
Sebi in sotrpinom je posvetil knjigo, leksikon »izbrisanih« z gesli. Na spletu je že dostopen, napoveduje pa tudi tiskano izdajo. Njegovo geslo še ni ogroženo, a je na lasten račun zaznal naslednjo anonimno ugotovitev: »Povsem zgreši kriterije glede pomembnosti za pisatelje, ne zadošča niti kriterijem pomembnosti za umetnika«.
Med tistimi, s katerimi si deli usodo, so, denimo, nekdanja misica in igralka Amanda Aardsma, nepomembni porno igralki Holly Body in Tera Bond, Ahmed Ennaji, ki je enako nepomemben kot mojster borilnih veščin kot v vlogi znanstvenika, ali slikarja Rick Bartow, ta je zgolj eden od stotin tisočev nepomembnih slikarjev z enim ali dvema deloma v muzejih, in Vivaldo Martini, navidezno nepomemben slikar, avtor psevdoklasičnih portretov.
Tudi iz Slovenije najdemo nekaj gesel, »nepomembne umetnike« Natalijo Šerugo, Tjašo Iris, Ireno Kazazić, Janeza Pristavca in Mirando Rumino ali literate Darka Žlebnika in Benjamina Žnidaršiča. Morda na kar 129 straneh leksikona še koga, ki pa se izogne osnovnemu iskanju po pridevniku slovenski.
