Vzpon Donalda Trumpa od političnega dvornega norčka do predsednika je pretresel liberalni del ZDA in postal vir navdiha za umetniški upor proti njegovi domačijski viziji države.
Protestne akcije so se začele že 9. novembra, ko je večina volivcev še vedno nejeverno strmela v rezultat. Predsednik se je maščeval s proračunskim predlogom.
Newyorški milijarder nikoli ni slovel kot velik ljubitelj, kaj šele mecen umetnosti. Razen če vanjo uvrstimo pozlačeni kič iz njegovih prebivališč. Med večje umetniške naložbe bi morda lahko prišteli 10.000 dolarjev vreden nakup portreta – seveda Donalda Trumpa –, pa še tega je opravila njegova dobrodelna organizacija in pri tem tako grobo kršila pravila, da je morala prenehati delovati.
Brata Charles in David Koch, milijarderja in vneta konservativna politična aktivista, pri liberalnih Američanih morda veljata za največjo grožnjo demokraciji, toda njun priimek krasi Newyorški balet. Za umetnost, javno televizijo, medicinske raziskave in dobrodelne dejavnosti naj bi namenila že poldrugo milijardo dolarjev. Trump lepi svoje ime na pročelja le za mastne denarce, ne zaradi širokosrčnosti.
Kulturni krogi
Po njegovih besedah »ni Trump kot karakter, kot tip človeka – nepremičninar, plitek in brezčuten skrajni kapitalist – to, kar presega domišljijo. Presega jo Trump kot predsednik ZDA«. Kulturne kroge na levici je po njegovi zaprisegi prevel val zgroženosti, umetniki, igralci, pisatelji in glasbeniki čedalje odločneje izražajo nasprotovanje njegovi politiki, izliv protestov pa nima primerjave v moderni zgodovini predsednikov države.
Novembra se je razblinila utvara, da primitivna kampanja strahu ne more uspeti, v New Yorku pa so se pred stavbo, v kateri živita hči Ivanka Trump in njen soprog Jared Kushner, umetniki in kuratorji zbrali na vigiliji ob svečah in tako poskusili vplivati nanju kot na »glas razuma v najožjem krogu novega predsednika«.
Do januarske zaprisege je upor prerasel v peticijo, s katero je več kot sto pripadnikov umetniških krogov muzeje, galerije, koncertne dvorane in druge kulturne ustanove pozivalo k stavki, s katero bi se »uprli normalizaciji trumpizma – strupene mešanice belske nadvlade, šovinizma, sovraštva do tujcev, militarizma in vladavine najpremožnejših«.
Previdno so se odzvale tudi velike institucije. Znameniti muzej moderne umetnosti v New Yorku MoMA je po Trumpovem ukazu proti muslimanskim priseljencem nadomestil dela Picassa, Matissa in nekaterih drugih zahodnih umetnikov z deli kolegov iz sedmih muslimanskih držav, ki so bile takrat deležne prepovedi. Muzej Davis v Massachusettsu je za nekaj časa odstranil ali prekril vsa dela, ki so jih ustvarili ali podarili priseljenci, na njihovo mesto pa postavil napise, da je to imigrantska umetnost.
Predsednika upor kulturne elite ne boli preveč, saj ga večina njegovih podpornikov niti ne opazi. Skeli prezir pop kulture, ki ga je najbolj ošvrknil prav na najveličastnejši dan njegove kariere, ko so ugledna glasbena imena (Elton John, Céline Dion, Garth Brooks) zavrnila nastop na prisegi.
Odrekel se mu je celo B Street Band, skupina, ki preigrava pesmi Brucea Springsteena in Bossa ni hotela užaliti. Žgejo govorance takšnih precenjenih starlet, kot je neka Meryl Streep, ki je podelitev zlatih globusov za življenjsko delo spremenila v politkomisarski miting hollywoodskih liberalcev. Žalostno.
Proračun za kladiva
Ko je predstavil svoj proračunski predlog, jim je pokazal, s kom zobajo češnje, iz njega pa poleg brezplačnih obrokov za ostarele izrezal nacionalni ustanovi za umetnost in humanistične vede. Med devetnajstimi državnimi agencijami, ki si po predsednikovem mnenju ne zaslužijo več državne podpore, sta tudi Zavod za muzeje in knjižnične storitve ter Združba za javno oddajanje, ki podpira zbir javnih radijskih postaj in televizij. »Moja prva misel so bili skrajneži, ki s kladivi uničujejo kipe v muzeju v iraškem Mosulu,« je našla primerjavo Andrea Scott, umetniška urednica časnika Newyorker.
Hitro so se pojavili izračuni, da bodo samo posebno varovanje prve dame v New Yorku in nenehne poti predsednika v njegov floridski klub Mar-a-Lago stali vsaj toliko, kot znaša washingtonski prispevek za kulturo.
Ironija je, da bodo najbolj prizadeta podeželska okolja, ki so najbolj množično glasovala za Trumpa, saj so tamkajšnji umetniški krogi najbolj odvisni od državne pomoči. To kaže, da je predsednik morda veliko bolj pretkan, kot mu pripisujemo. Manj ko ljudje razumejo umetnost in so pripravljeni tolči po njej s kladivi, raje se postavijo v vrste za politiki Trumpovega kova.
»Sedanja vlada vidi umetnost kot grožnjo. In se ne moti, umetniška skupnost v veliki večini obsoja Trumpa,« je poudaril Mark Swed, glasbeni kritik LA Timesa. Po njegovem bo vse to le podžgalo upor.
»Z razdraženimi umetniki in profesorji se ne gre šaliti, nihče ne more tako izzvati revolucionarnega navdušenja, kot ga lahko umetniki in vzgojitelji mladih,« je napovedal. Konec koncev je kultura že pomagala zadušiti vojno in zrušiti predsednika, enemu od najvplivnejših kulturnih upornikov tistega časa pa so lani podelili Nobelovo nagrado za literaturo. Časi se spreminjajo.