Tiskane izdaje
Arhivsko gradivo ni nujno dolgočasno na pogled, nas bodo poskušali prepričati slovenski arhivi na razstavi Arhivi – zakladnice spomina, ki so jo včeraj odprli v prostorih Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi. Če se zdi star list papirja sprva morda nezanimiv, lahko hitro vzbudi radovednost, ko izvemo zgodbo njegovega življenja.
Poznate ostanke Karolinškega rokopisa iz 9. stoletja? Ste že videli najstarejšo v Sloveniji hranjeno pergamentno listino ali listine grofov Celjskih? Pa piranski mestni statut iz leta 1307? Je zbirka privilegijev samostana Žiče ohranjena? Kakšna je pisava Jurija Dalmatina? Kdo hrani najstarejšo matično knjigo?
Katere dajatve so plačevali naši predniki? Kako zveni uradovalna slovenščina 16. stoletja? So stare fotografije in filmi res tako dobro ohranjeni? Kako so nekoč agitirali pred plebiscitom? Kakšna je bila poslednja volja Alme Karlin? Zakaj je bil razglas o streljanju talcev dvojezičen? Komu se je zameril Stane Kavčič? Takole organizatorji nizajo vprašanja, odgovore pa ponujajo na razstavi.
Skoraj 75 kilometrov gradiva
Deset slovenskih arhivov namreč hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Originalne srednjeveške pergamentne listine in rokopisni kodeksi, spisovno gradivo upravne in sodne narave, katastrsko in zemljiškoknjižno gradivo, načrti, karte, fotografije, filmi itn. so po zvrsteh, vsebini in funkcijah razvrščeni v šestnajst razstavnih poglavij.
Pobudo za pripravo reprezentativne oziroma pregledne razstave slovenske arhivske dediščine je leta 2011 dal Arhiv Republike Slovenije, nam je povedal njegov direktor Bojan Cvelfar. K sodelovanju so povabili vse slovenske javne oziroma državne in cerkvene arhive.
Pri doslej največjem arhivskem razstavnem projektu so tako združili moči Arhiv Republike Slovenije ter drugi slovenski državni in cerkveni arhivi: Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor in Škofijski arhiv Koper.
Razstavni projekt je zasnoval in ga ves čas koordiniral dr. Andrej Nared iz Arhiva RS, sodeloval pa je z avtorji iz desetih arhivov. Razstavo je oblikovala Sanja Jurca Avci s sodelavci iz zavoda Trans (Benjamin Hafner in Dolores Gerbec), svetlobo je oblikoval Marjan Visković.
Izbor dokumentov
Kot gostitelj razstave sodeluje Narodni muzej Slovenije. Za arhivsko razstavo v razstavišču NMS – Metelkova je prispeval trinajst eksponatov, ki smiselno dopolnjujejo razstavljene arhivske izvirnike (170 eksponatov) in digitalizirano gradivo (več kot dvesto dokumentov).
»Od začetka je bilo jasno, da skupna razstava desetih arhivov ne bo (mogla biti) klasična tematska razstava. Ne gre namreč za predstavitev konkretne teme, obdobja, dogodka, procesa, osebnosti, kraja itn., prav tako ni v ospredju določena vrsta arhivskega gradiva (npr. pergamentne listine, rokopisni kodeksi, matične knjige, načrti, zasebna korespondenca),« je povedal Cvelfar. »Razstava naj bi poleg najlepših in najpomembnejših dokumentov ponudila nekakšen prerez ali vzorec ohranjenega arhivskega gradiva.
Ambicija razstavnega projekta je bila iz približno 75 kilometrov arhivskih polic in škatel izbrati nekaj vzorčnih metrov in pripraviti izbor, ki bo poleg lepote arhivskega gradiva kot takega razodeval tudi ljudi različnih slojev, njihovo okolje in čas, njihova hotenja, načrte, njihovo delo in dosežke. V širšem izboru, ki je v celoti predstavljen v obsežni spremni publikaciji, je pristalo 246 dokumentov. Na razstavi vseh ni mogoče predstaviti, zato je bil narejen ožji izbor.«
Prosili smo ga, naj izpostavi eno ali dve najvrednejši arhivaliji. »Iz 75 kilometrov arhivskega gradiva ni mogoče izpostaviti ene ali dveh arhivalij, ki (naj) bi bili vsebinsko najpomembnejši. Še priprava izbora dobrih 240 dokumentov je bila sila zahtevna naloga, ki pa smo jo uspešno prestali.
Na razstavi je v vsakem od poglavij oziroma razstavnih sklopov izpostavljen en »vodilni« dokument, ki pa ni nujno vsebinsko najpomembnejši, ampak ga lahko odlikujejo različne značilnosti, morda tudi le videz ali starost,« je pojasnil Cvelfar.
