»V [Južni] Koreji je na šeststo hektarih zraslo ekološko mesto Songdo, povsem samooskrbno, trajnostno, odprto ..., a je izkaz brutalnega neoliberalnega kapitalizma. To je lep paradoks, kako ideologija deluje danes,« je bil eden od današnjih poudarkov slovenskega filozofa dr. Slavoja Žižka na konferenci evropske platforme Future Architecture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani.
»Če bi bil arhitekt, bi se vprašal, kaj je zunaj teh mest, in bojim se te logike izoliranega, trajnostnega prostora, ki premore totalno organizacijo življenja. Ironija tega ekološko korektno zasnovanega modela je v tem, da se je že znašel na seznamu nekaterih okoljevarstvenih organizacij, saj je med drugim uničil življenje v priobalnih vodah,« je Žižek opisal primer umetno ustvarjenega prostora, ki ga razglašajo za model prihodnosti. V povezavi z ekologijo ga skrbi predvsem meja, ko se ekološka katastrofa spremeni v novo realnost.
Foto: Blaž Samec/Delo
Za primer je navedel lansko katastrofalno onesnaženje zraka v Pekingu, zaradi česar so se v mestu kot gobe po dežju pojavile agencije, ki so ponujale domačinom izlete v okolico, kjer bi končno lahko spet ugledali moder košček neba. »Vse več ljudi namesto [kirurških] mask nosi prave plinske maske in to me skrbi – kupiš si plinsko masko, nadeneš jo tudi otrokom in življenje gre dalje. Totalna katastrofa je nova realnost in to je globalni pojav,« je opozoril.
Podobno je z Grenlandijo, kjer se nezadržno tali led. A tudi o tej slabi novici je pred kratkim našel prispevka, ki sta ga šokirala z navajanjem prednosti te ekološke nesreče: pocenili se bodo prevozi med Kitajsko, Rusijo, Sibirijo, ZDA in Kanado, CNN pa je pred časom poročala o zelenenju Grenlandije, kjer bodo poslej lahko pridelovali zelenjavo. In kako lahko zaznamo pojav te tako imenovane renormalizacije?
»Centri z gledališkimi dvoranami, trgovinami in lokali, ki naj bi zabrisali meje med javnim in zasebnim, bogatimi in revnimi ..., so izkaz ideologije današnjega časa.« Foto: Blaž Samec/Delo
Petindvajset najdrznejših
Ekologija je nedvomno ena največjih tem, ki današnjim arhitektom zastavlja veliko vprašanj in postavlja prednje različne dileme. Široko razpravo o arhitekturi in prostorih prihodnosti na pobudo direktorja ljubljanskega MAO Matevža Čelika je odpla prav evropska platforma Future Architecture, ki trenutno slovi kot eden najpomembnejših in največjih kulturnih projektov v Evropi in združuje kar osemnajst muzejev, festivalov in producentov iz petnajstih evropskih držav.
Letos se je na poziv za ideje, projekte in vizije odzvalo kar 594 ustvarjalcev iz 56 držav, med 337 idejami je bilo izbranih petindvajset najdrznejših in najizvirnejših, ki so jih avtorji – med njimi sta tudi Slovenca Jasmina Cibic in Miloš Kosec – te dni predstavili udeležencem platforme, direktorjem vpletenih evropskih ustanov in javnosti na konferenci v Ljubljani. S tem so vstopili v drugo leto njenega delovanja, poleg inovativnih mislecev s področja arhitekture pa je bil k razgrnitvi razmišljanj in pogledov kot posebni gost povabljen tudi Slavoj Žižek. Arhitektura ga zanima z vidika družbene ideologije; kako pogosto nas ta vnaprej določa in se najbolj jasno kaže prav skozi arhitekturo in oblikovanje.
Predavanje, ki je minilo v Žižkovem značilnem slogu, tudi s številnimi vici, je med občinstvom zbujalo smeh, prikimavanje pa tudi zamišljene poglede. Foto: Blaž Samec/Delo
Med svojimi številnimi, tudi znanimi šalami o delovanju ideologij in družbenih antagonizmov je navedel plastičen primer oblikovanja – stranišč. Med njimi v različnih kulturnih okoljih obstajajo pomenske razlike; v Franciji imajo luknjo zadaj, nemška premorejo poličko, v ameriških pa vse, kar konča v njem, zaplava. Ameriške prijatelje arhitekte je vprašal, kje iskati vzroke za razlike, a ga navedeni pragmatični vzroki niso zadovoljili. Odgovor je našel v treh glavnih evropskih ideologijah, ki so se izoblikovale v začetku 19. stoletja in zaznamovale življenje v vseh pogledih: francoska, ki se je proslavila kot revolucionarna in udarna, nemška metafizična, analitična ter anglosaksonska, ki je gradila na pragmatizmu in liberalizmu. Prav to odslikavajo tudi stranišča, je poudaril predavatelj in dodal, da je za značilnimi zasnovami kuhinj na Švedskem in Danskem prav tako razbrati ideologije. Te danes bolj kot kdaj prej prežemajo naše vsakdanje življenje.Družbeni problemi – arhitekturne rešitve
Tudi veliki modernisti, ki so (s paradigmo »oblika sledi funkciji«) zelo pragmatično pristopili k vprašanjem delitve prostorov, njihovi funkcionalnosti ..., so imeli veliko bolj ambiciozne arhitekturne rešitve, kot se zdijo na prvi pogled.
»Zaznali so določene družbene probleme – razlike med revnimi in bogatimi, odnos med javnim in zasebnim prostorom ... – in skozi oblikovanje urbanega prostora skušali uvesti rešitve ali vsaj zamaskirati družbene antagonizme,« je opomnil Žižek.
Uporabnost je, če gremo še dlje, tudi oblika samodefinicije, četudi gre za kavbojke ali džip landrover, ki ga je za vožnjo po Ljubljani uporabljal nekdanji strokovni direktor ljubljanskega UKC dr. Dušan Keber. Družba se najbolj jasno zrcali prav v arhitekturi, »samo sprehodite se, denimo, po nekdanjem Vzhodnem Berlinu«, je svetoval, arhitekti pa so zanj najimenitnejši družbeni analitiki.