Žižek, Dolar in Aloni o milosti, lažnem človekoljubju in vojni

Ljubljana - Filozofa Slavoj Žižek in Mladen Dolar ter izraelski filmar Udi Aloni, ki je močno vpleten v izraelsko-palestinsko realnost, naj bi se v sklopu Festivala strpnosti pogovarjali na temo umetnosti kot odgovoru na sedanje tragične okoliščine. Do bistva teme niso prišli, zamenjali so ga razmisleki o beguncih, milosti in človekoljubju.

Pogovor, ki se je začel s precejšnjo zamudo, je uvedel Dolar, a je besedo kmalu prevzel Žižek. Ko besedo dobi Žižek, jo težko izpusti, zato je sledil skoraj polurni monolog, v katerem so se prepletale šale in anekdote, vse uravnane na temo judovstva, islama ali zahodnega sveta.

Eno ključnih vprašanj, ki so si ga zastavili sogovorniki, je bila milost kot nekaj splošno dobrega in radikalnost kot posamično udejstvovanje. Kakšna je razlika med krščansko in siceršnjo milostjo, med milostjo in sočutjem, koliko ima pri vsem tem odpoved miselnosti preračunljivosti? Dolar je prepričan, da je milost predmoderni odziv na modernost, kapitalistični svet je sicer ne more porajati.

Žižek se je ob tem navezal na begunsko problematiko. Kot je poudaril, prezira človekoljubnost, ki je zdaj tako zelo "fancy". Preden so čez Slovenijo začeli prihajati vali beguncev, so se Slovenci ponašali s podatki, koliko beguncev bi sprejeli na dom. Zdaj, ko jih je dohitela realnost, jih je večina tiho. Že Oscar Wilde je razmišljal, da je najlažje simpatizirati s trpečimi. Žižka, in tudi njegovega prijatelja Juliana Assangea, kot je dodal, preveva pesimizem.

Nihče se v resnici ne bori proti terorju, vse države zasledujejo le lastne cilje, edina izjema so Kurdi v Turčiji, ki se, tako Žižek, resnično borijo proti radikalnim islamistom. Potrebno je stopiti korak dlje, skrb za begunce na površju, v resnici pa preigravanje geostrateških scenarijev, je premalo. Še več, vse to po Žižkovem prepričanju lahko vodi v vojno v Evropi.

Žižkov prijatelj Aloni, s katerim se na javnih dogodkih vedno zbadata in šalita, ni delil mnenja. Sam je prepričan, da je vprašanje beguncev in človeških usod na prvem mestu. Spomnil je, kaj se je zgodilo, ko je svet pred in med drugo svetovno vojno vrata začel zapirati Judom.

Aloni je nato v šali dodal, da je Žižka včasih težko imeti za prijatelja, saj bi si na podlagi njegovih izvajanj človek mestoma lahko mislil, da je fašist in antisemit. Žižek mu ni ostal dolžan. Zakaj na tem dogodku, v naši državi ne govorimo slovensko, temveč angleško, je vprašal občinstvo. Odgovor je bil jasen: »Zaradi tega Juda!«