54. Beneški bienale: likovna razstava v znamenju svetlobe

Danes se v Benetkah začenjajo predogledi bienala likovne umetnosti, namenjeni strokovni javnosti, novinarjem, umetnikom, kustosom in kritikom, ki bodo prvi ocenili tokratni izbor umetniške produkcije na najstarejši likovni prireditvi na svetu. Letos sodeluje rekordno število držav (89), rekordno je tudi število odprtih dni (na ogled je od 4. junija do 27. novembra). Selekcijo so tokrat zaupali ugledni švicarski kuratorki Bice Curiger, ki je razstavo naslovila­ ILLUMInazioni – ILLUMInations (ILUMInacije). Od naše poročevalke

Beneški bienale so zasnovali leta 1985 kot prikaz ustvarjalnosti nekaterih evropskih držav. V te namene so v beneških Vrtovih (Giardini) zgradili paviljone, jim dodajali nove, in ko je prostora zmanjkalo, zavzeli prostore v starih beneških palačah in opuščenih cerkvah. Nacionalni koncept, to je predstavitev ustvarjalcev iz posameznih držav, je ostal do danes, vmes pa je v petdesetih letih nastala slovita Documenta v Kasslu, ki v svoji petletni periodiki v majhnem nemškem mestu pripravi pregled najboljšega iz sveta, pri čemer nacionalna kategorija nima teže.

Beneški bienale, ki utripa v dveletnem valu, je s svojim nacionalnim konceptom postajal čedalje bolj ozek, omejen in neustrezen, zato so ga razrahljali z uvedbo instituta umetniškega kuratorja bienala, ki izbere osrednjo temo ter pripravi največjo razstavo na bienalu, postav­ljeno v prostrana skladišča Arzenal (Arsenale) in v nekdanji italijanski paviljon v Vrtovih. Tej razstavi je vsako leto namenjene največ ­pozornosti.

Bice Curiger

Letos je bila na mesto umetniškega vodje bienala imenovana Švicarka Bice Curiger, umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka, ki je aktivna v züriški Kunsthaus in sočasno močno prisotna v založništvu, saj je bila 1984. med soustanovitelji prestižne umetniške revije Parket, katere urednica je, pod njenim budnim očesom nastaja tudi revija londonske galerije Tate.

Svojo osrednjo kuratorsko razstavo je naslovila ILUMInacije in v njej bo v nekdanjem italijanskem paviljonu v Vrtovih (zdaj Centralni paviljon) in v Arzenalu predstavila 83 izbranih umetnikov iz vsega sveta, med njimi 32 mlajših, ki so bili rojeni po letu 1975. Med temi je štiri sodelujoče umetnike povabila, naj ustvarijo »parapaviljone«, arhitekturne in kiparske strukture, ki so jih postavili 
v Vrtove in Arzenal, v njih pa gostijo dela drugih umetnikov.

ILUMInacije ne izražajo samo osredotočenja na luč, svetlobo in 
s tem na izkušnjo razsvetljenja, to je spoznanja in razumevanja, temveč tudi – s postavitvijo črk ILUMInacije – nacije povezujejo z iluminiranostjo. V tem smislu je Beneški bienale osrednji mednarodni dogodek, ki lahko gledalca »razsvetli« o trenutnem dogajanju v umetniškem ­svetu, kar je po mnenju kuratorke 
v današnjem globaliziranem svetu še posebej nujno.

Nacionalni paviljoni 
in nagrade

Kot doslej bodo na bienalu poleg osrednje kuratorske razstave v Arzenalu in v italijanskem paviljonu na ogled tudi umetniška dela v nacionalnih paviljonih 89 sodelujočih držav (na zadnjem bienalu leta 2009 jih je bilo 77) ter na 37 spremljevalnih dogodkih in razstavah. Prvič se bodo predstavile Andora, Savdska Arabija, Bangladeš in Haiti, nekatere druge bodo ponovno stopile na beneško likovno prizorišče po dolgih letih odsotnosti, to so Indija (1982), Kongo (1968), Irak (1990), Zimbabve (1990), Južnoafriška republika (1995), Kostarika (1993) in Kuba (1995).

V soboto bodo med njimi na uradnem odprtju razglasili dobitnike zlatih levov in podelili nagrade. Izbrala jih bo mednarodna žirija v sestavi: Hassan Khan (Egipt; vizualni umetnik in eksperimentalni glasbenik), Carol Yinghua Lu (Kitajska; neodvisna kuratorka in umetnostna kritičarka), Letizia Ragaglia (Italija; direktorica muzeja za sodobno in moderno umetnost v Bolzanu), Christine Macel (Francija; umetnostna kritičarka in od leta 2000 kuratorka v centru George Pompidou) in John Water (Amerika; filmski režiser, umetnik, zbiralec in pedagog).

Že zdaj sta znana prejemnika zlatega leva za življenjsko delo, to sta dva zelo raznolika umetnika, avstrijski kipar Franz West in ameriška umetnica Sturtevant, katere dela v celoti sestavljajo kopije drugih del. Komu gredo druge nagrade, bomo izvedeli v soboto: zlati lev najboljšemu nacionalnemu paviljonu, zlati lev najboljšemu umetniku na osrednji kuratorski razstavi ILUMInacije ter z iste razstave srebrni lev obetavnemu mlademu umetniku.

Mirko Bratuša 
in slovenski umetniki

V slovenskem pavilijonu – Galeriji A + A se predstavlja Mirko Bratuša s kiparsko instalacijo Grelci za vroče občutke, z dvodelno zasnovano postavitvijo iz štirih kipov, ki so že bili razstavljeni v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ter štirih, ki so bili narejeni posebej za beneško postavitev ter jih je kipar nedavno pokazal v svojem prostranem ateljeju v Vodicah, zasnovanem kot raziskovalni laboratorij in ustvarjalni prostor.

Prvi, kostanjeviški kipi, imenovani Hipokriti, bodo postavljeni v spodnjem prostoru, drugi, mnogo večji, vodiški, pa v zgornjem nadstropju Galerije A + A, ki se ob svoji redni letni razstavni dejavnosti od leta 1999 v času bienala (arhitekturnega in likovnega) transformira v slovenski nacionalni paviljon. Antropomorfni in biomorfni Bratuševi kipi bodo med seboj povezani z električnim in ohlajevalnim sistemom, tako da se bodo tisti v pritličju (Hipokriti) ogrevali, v prvem nadstropju pa ohlajali. Povezanost tega sistema nakazuje prepletenost ekosistema in našo družbeno ­soodvisnost.

Uradna inavguracija slovenskega paviljona bo tokrat v četrtek ob 18.30, med slovenskimi predstavniki na bienalu so še umetniki Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša v italijanskem paviljonu, Jaša v Arzenalu, spremno besedo v katalogu k razstavi v hrvaškem nacionalnem paviljonu (kuratorski kolektiv WHW je izbral konceptualista Tomislava Gotovca) pa je prispevala Renata Salecl.