Tiskane izdaje
Ogromen korpus risb Leonarda da Vincija (1452-1519), ki se je ohranil bodisi v vezanih kodeksih bodisi je razpršen po muzejskih in drugih zbirkah, je zaradi izjemnega razpona tem, ki se jih je ta renesančni genij številka ena na njih lotil, često predmet razstav.
Najaktualnejša je trenutno na ogled v Kraljičini galeriji v škotskem Edinburghu, kjer so jo programsko umestil v tamkajšnji znani Mednarodni edinburški festival.
Odprli so jo minuli petek, dostopna bo vse do 10. novembra, ponuja pa Leonardove študije, ki jih povezuje skupni tematski imenovalec: anatomija.
To izdaja že naslov razstave Leonardo da Vinci: človeška mehanika.
Da je prišel do anatomskih spoznanj, je Leonardo v karieri raztelesil več kot 30 trupel, največ - okoli 20 - v zimskem času na prehodu leta 1510 v leto 1511, ko je pri anatomskih raziskavah najverjetneje sodeloval z Marcantoniem della Torre, mladim profesorjem anatomije na univerzi v Paviji nedaleč od Milana. Tedaj je izrisal 18 pol, ki predstavljajo vrhunec njegovega anatomskega raziskovanja.
Na njih je več kot 240 posameznih risb v družbi opomb, ki jih je slikar zapisal s svojo znamenito zrcalno pisavo. Preko 13000 besed.
Pole, znane kot Leonardov Anatomski rokopis A, sedaj hranijo v angleški kraljevi zbirki in predstavljajo tudi jedro edinburške razstave.
Leonardo je sicer z anatomskimi risbami začel že veliko prej, leta 1489, v času angažmaja za Ludovica Sforzo v Milanu, ko je ustvaril serijo izjemno natančnih risb človeške lobanje. Do trupel pa tedaj še ni imel dostopa.
Uspelo mu je leta 1507, ko je že slovel kot eden največjih sodobnih umetnikov in se je anatomiji lažje posvetil. V firenški bolnišnici Santa Maria Nuova je raztelesil truplo starca, ki je umrl pred njegovimi očmi.
V Edinburghu so njegove študije postavljene v širši kontekst. Obkrožene so z gradivom, ki odraža zdajšnje poznavanje istih anatomskih vprašanj, kakršna so pritegnila Leonarda.
