Tiskane izdaje
Graški muzej Joanneum je od leta 1811 do 1918 zbiral in raziskoval tudi arheološke spomenike s področja današnje Slovenije, več tisoč objektov in arhivska dokumentacija so tako pristali v tamkajšnjih arheoloških zbirkah. Zdaj jih je prvič mogoče videti tudi pri nas, kar okoli petsto artefaktov pa bo Joanneum vrnil Sloveniji.
Ans Licht gebracht/V novi luči je naslov razstave v dvorcu Betnava pri Mariboru, kuratorka Barbara Porod pa je izbrala nekaj najbolj eminentnih najdb, ki osvetljujejo slovensko in skupno »štajersko« arheološko dediščino. Razstava bo odprta do oktobra, pa tudi zatem bodo zbirke na voljo za ogled, saj bodo v okviru projekta InterArch-Steiermark ti objekti digitalno obdelani in dostopni na medmrežju.
Razstavo je oblikovala umetniška skupina RHIZOM & e.d.gfrerer, ki je hkrati k razstavi na mariborskem Trgu svobode kreirala umetniško instalacijo Vzpostavitev. Iz tisoč vreč za varstvo pred poplavami sestavljena instalacija se prek več postaj premika skozi središče Maribora proti Betnavi in poskuša s fragilnimi prostorskimi intervencijami doseči navezavo na skupno zgodovino. Betnavo naj bi dosegla oktobra, tik pred sklepnim simpozijem Komu pripada zgodovina, vendar so se zadeve že zapletle – instalacija je bila namreč odstranjena, menda zaradi drugih prireditev, vodstvo Joanneuma pa že pripravlja protestno izjavo.
Kakor koli, razstava, simpozij in obširen katalog, predvsem pa vračilo nekaterih eksponatov, Sloveniji predstavljajo pomemben korak pri vzpostavitvi novih odnosov z Avstrijo, predvsem med Gradcem in Mariborom, saj so bila pogajanja dolgotrajna in zapletena. Med vrnjenimi objekti sicer ne bo posebej prestižnih najdb – vrnili bodo le predmete, ki so jih Avstrijci izkopali v času nemške zasedbe 1941/1945, vendar je tudi to več kot zgolj vljudnostna gesta.
V času zasedbe 1941–1945 je namreč NS-Reichsgau Steiermark upravljal območje nekdanje Spodnje Štajerske, Joanneum pa je tukaj prevzel nalogo varstva arheoloških spomenikov in izvedel več izkopavanj. Vodil jih je deželni arheolog Walter Schmid, njegovo delo pa lahko relativno dobro rekonstruiramo na podlagi njegovih poročil, dokumentacije izkopavanj in korespondence.
Schmid je najprej vodil izkopavanja na Rifniku, v Forminu, v Vačah in na Trojanah, leta 1942 pa se je osredotočil izključno na slovensko Štajersko in od aprila do decembra raziskoval še najdišča v Ženjaku, Libni, Hudi luknji in na Hajdini. Med drugim so v Črešnjevcu in v Svetem Vidu pri Ptuju pet rimskih kamnov ločili od strukture in jih poslali v Gradec, vendar so jih v letih od 1948 do 1987 vrnili.
Z razstavo na Betnavi muzej Joanneum prvič javno predstavlja najdbe teh izkopavanj. V vodstvu enega največjih evropskih muzejev pravijo, da se zdaj »bolj kot kdaj koli zavedajo, da nosijo veliko odgovornost za del slovenske zgodovine«.
No, Joanneum je bil od ustanovitve tudi osrednji muzej tako imenovane »notranje Avstrije«, arheološke najdbe, izkopane na slovenskem ozemlju pred razpadom Avstro-Ogrske, pa seveda ostajajo v Gradcu. Med najbolj pomembnimi eksponati so tako imenovane negovske čelade, ki jih je leta 1811 odkril Jurij Slaček na njivi v Ženjaku pri Negovi.
Šlo je za več kot dvajset bakrenih čelad, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad, izdelane so bile v alpskih delavnicah med petim in prvim stoletjem pred našim štetjem. Zaradi njih je prišlo do spora med Gradcem in Dunajem, nazadnje pa so jih smeli v Joanneumu obdržati le pet, večina je ostala v dunajskem umetnostnozgodovinskem muzeju, po ena je v Ljubljani in v Münchnu.
Foto
