Tiskane izdaje
Skrivnostni, zaenkrat še nerazkrinkani britanski grafitar Banksy, ki si je v tem mesecu omislil pohod na New York - v okviru projekta z naslovom »Better out than in«, v katerem lahko razbereš več pomenov, dnevno ustvari grafit ali instalacijo, kar zatem objavi na svojem spletnem naslovu -, si je minuli vikend privoščil lepo potezo.
Takšno, kakršne imamo radi.
Grafitar, katerega dela po finančni vrednosti ocenjujejo tudi v šestmestnih številkah (v enem primeru je bila celo sedemmestna, ko so po poročanju medijev prodali njegov sneti londonski grafit z naslovom Suženjsko delo), si je minuli vikend v Centralnem parku v New Yorku privoščil alternativo gesto.
Težko jo razumeš drugače kot izvirno in duhovito klofuto umetnostnemu trgu.
Tudi ravnokaršnjim vznesenim pričakovanjem pri newyorških izpostavah Christie'sa ali Sotheby'sa, kjer bodo že novembra z osrednjimi dražbami umetniških del, na katere že kak mesec opozarjajo z vedno novimi noticami o »kapitalnih kosih«, znova obrnili kako milijardo dolarjev.
Banksy, ki svojo identiteto premeteno skriva, je, kot pišejo novinarske agencije, minuli vikend enostavno najel starejšega možakarja in ga poslal v Centralni park, kjer je njegova dela na stojnici prodajal po zgolj 60 dolarjev.
Naprodaj so bila izvirna in podpisana Banksyjeva platna, kar je grafitar potrdil na svojem spletnem naslovu. Internet je v njegovem primeru pomembno orodje. Šele ko novoustvarjen grafit na tem ali onem newyorškem zidu objavi na spletnem naslovu, ga avtentificira kot svojega. Hkrati pa med ljubitelji svoje umetnosti (ali pač ljubitelji reči, ki bi lahko šle za med) sproži njihovo mrzlično iskanje v nepregledni množici neštetih grafitov.
O prodaji v Centralnem parku je objavil video. Prva stranka, posneta na njem, je gospa, ki ji je bila Banksyjeva umetnost všeč in je za otroka kupila dve mali sliki.
A ji ni bila všeč cena. Za sliki, ki sta seveda na trgu vredni neprimerno več od 60 zelencev vsaka, se je odločila šele po pogajanjih.
Nihče od kupcev ni imel pojma, da kupuje Banksyjeva dela, šlo je le za običajne sprehajalce in ljubitelje lepega, po koncu prodaje pa je bil grafitar »bogatejši« za 420 dolarjev.
Kako izjemne so lahko preproste umetniške zamisli.
