Tiskane izdaje
V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti (Muzeju savremene umetnosti) so po sedmih letih, kar jih je minilo, odkar so na svoji zgradbi v parku ob sotočju Save in Donave (na beograjskem Ušću) zapahnili vrata, čemur je sledil le zastoj pri prenovi, znova objavili ogorčen zapis.
Dostopen je na spletni strani muzeja, v njem dejstvu, da stalne zbirke že leta ne morejo predstaviti javnosti, pripisujejo več posledic, predvsem pa se zaradi tega počutijo suspendirane pri opravljanju funkcije razstavljanja umetnosti 20. stoletja.
»Zbirka je temeljna osebna izkaznica vsake muzejske ustanove in njena primarna skrb, stalna postavitev zbirke pa vselej dostopen vir nastajanja ter širjenja znanja o umetnosti, kar pomeni, da je nerazumljiva brezbrižnost države do usode Muzeja sodobne umetnosti povzročila globoke posledice tako na področju njegovega delovanja in razvojne politike kot pri njegovi družbeni, kulturni ter izobraževalni funkciji,« so zapisali. Večletni nedostopnosti stalne razstave umetnosti minulega stoletja v prestolnici Srbije pripisujejo osip na področju števila obiskovalcev ter tudi osip na področju stroke.
Na situacijo so se odzvali tako, da so se odločili izbor del iz stalne zbirke vendarle predstaviti na začasni razstavi. Ta bo zanimiva tudi za tukajšnjo javnost, saj bodo na njej zastopani tudi slovenski umetniki: Rihard Jakopič, Lojze Dolinar, Avgust Černigoj, Eduard Stepančič in brata France ter Tone Kralj.
Naslov projekta bo 100 del iz zbirke Muzeja sodobne umetnosti; Jugoslovanska umetnost 1900-1945, na njem pa bo mogoče srečati še niz drugih znanih imen s področja nekdanje Jugoslavije: Antuna Augustinčića, Jovana Bijelića, Marka Čelebonovića, Marijana Detonija, Vilka Gecana, Krsta Hegedušića, Milana Konjovića, Frana Kršinića, Nadeždo Petrović, Zoro Petrović, Sava Šumanovića, Ivana Tabakovića in mnoge druge.
Razstavo bodo odprli to soboto, 29. marca, dostopna pa bo do 18. maja. Seveda ne bo na ogled v matičnih prostorih muzeja, pač pa v Muzeju zgodovine Jugoslavije.
