Čemu so se smejali Judje

Multimedijska razstava v Judov­skem muzeju Dunaj kaže zgodovino judovskega humorja,­ od tradicije jidiša, v katerem korenini judovski humor, do ­kabaretov na Dunaju in Berlinu­ v dvajsetih in tridesetih letih­ prejšnjega stoletja in časov holokavsta.

Glede na to, da so judovsko zgodovino zaznamovali revščina, preganjanje in beg, to na prvi pogled ni združljivo s humorjem. Vendarle sta Judom ravno samoironija in humor pomagala preživeti. »Judje so bili vedno izpostavljeni sovražni okolici, s katero so morali shajati. S humorjem je šlo seveda lažje,« je povedal kustos razstave Alfred Stalzer.

Razstava Vsi nori: judovske šale in humor prikazuje zgodovinske fotografije, časopisne intervjuje, kostume in filmske posnetke kabaretov, uprizorjenih v koncentracijskih taboriščih. Prikazana so dela, nastala v judovskih skupnostih vzhodne Evrope, v Izraelu pa tudi v ZDA.

Avtorji razstave so zapisali, da velja judovski humor za dobrodušnega in človekoljubnega, saj se norčuje iz vsakodnevnih stvari, ne pa na račun drugih ljudi. Najpogosteje obravnava boga, njegove zakone in vsakodnevne težave ljudi.

V dvajsetih letih 19. stoletja sta Dunaj in Berlin veljala za evropski prestolnici judovskega humorja, ki se je izražal v kabaretih, operetah, filmih, literaturi in satiri. Celo v koncentracijskih taboriščih so zaporniki uprizarjali kabarete, da so vsaj za kakšno uro odvrnili pozornost od grozljivega vsakdanjika. Druga svetovna vojna je zaradi preganjanja in ubijanja Judov prekinila tradicijo židovskega humorja v Berlinu, medtem ko se je ta po vojni na Dunaju ponovno uveljavila z avtorji Georgom Kreislerjem, Gerhardom Bronnerjem, Hugom Wienerjem in Karlom Farkasom.

Pomemben del multimedijske razstave so poleg dunajskih umetnikov tudi dela judovskih humoristov iz ZDA. Del razstave je zato namenjen tudi Billyju Wilderju, Melu Brooksu in Woodyju Allenu, spregledana ni niti sodobna generacija, na primer britanski komik Sacha Baron Cohen ali švicarski filmski ustvarjalec Daniel Levy.

Razstavo kustosov Alfreda Stalzerja in Marcusa G. Patke spremlja obsežen katalog na 430 straneh z osemsto ilustracijami ter eseji, portreti in članki štiridesetih avtorjev. Razstava bo odprta do 8. septembra 2013.