Ciril Horjak - strip kot komentar zdajšnje krize

Razstava ilustracij »dr. Horowitza« v Galeriji Avla NLB v Ljubljani.

sre, 28.03.2012, 18:00

Ni običaj, da bi ob vstopu v osrednjo nacionalno banko uzrl ogromnega, razkačenega morskega psa, ki iz notranjosti porušene borze na Wall Streetu 99 odstotkom Zemljanov grozi, da bodo njegova skorajšnja mala malica. Toda v svetu, kot ga izriše Ciril Horjak, tak dekor sodi na bančne zidove.

Od 22. marca namreč izbor ilustracij razstavlja v vhodni avli osrednje poslovalnice NLB na ljubljanskem Trgu republike, v okviru razstavnega programa, ki ga za ta prostor že dolgo pripravljajo v Zavodu za kreativno produkcijo Emzin.

Horjak strankam na poti do novcev in finančnih produktov ponuja še marsikaj. Denimo podobo evrokovanca v vlogi orožja, s katerim je celo Ahila, enega največjih junakov, ki si je tokrat oprtal težaško vlogo simbola Grčije, mogoče spodnesti s smrtnim zadetkom v peto, ali krivuljo gibanja nacionalnega BDP, ki gre po predvidevanjih modrijanov v vse mogoče smeri. Ali pa vizualizacijo strukture sodobne družbe, ki jo po Horjakovo sestavlja odstotek megakapitalistov, odstotek protestnikov in 98 odstotkov apatičnih zombijev. Tako rekoč vse, kar je na ogled, je komentar zdajšnje krize.

Dr. Horowitz

Preden so zasedle prostor, ki navadni svet ločuje od sveta financ, so ilustracije živele na straneh priloge V soboto časnika Večer, za katerega je Horjak, znan tudi kot dr. Horowitz, od leta 2007 izrisal že več kot petsto ilustracij. Kot v časopisu so tudi na razstavi predstavljene v obliki tiska in ne z izvirnimi risbami.

Avtor, ki se že dolgo angažira tudi na področju stripa (od objav v reviji Stripburger in drugod do albumov Ride, Mostovi, Najmanjša velika enciklopedija stripa ali, nazadnje, predlani, Passion de Pressheren), namreč ne sodi med tiste, ki bi veliko dali na originalno risbo in jo, denimo, razstavljali. Jemlje jo za efemerno orodje v procesu do končnega natisnjenega izdelka, v katerega ob delu za risalno mizo vpleta še skener, računalnik in – kdaj – druge ljudi. Denimo v tedenski interaktivni oddaji Risanka na Radiu Študent, med katero pridno riše kar po navodilih poslušalcev, ali tudi tokrat, ko predstavlja ilustracijo, v ozadju katere je izdelek osnovnošolke.

Obiskovalca razstave sicer sooča z različnimi oblikotvornimi pristopi, od potez, znanih že iz njegovih stripov – mimogrede, njegova risba zlahka prenese povečavo iz tesno omejenih časopisnih kolon v skoraj dvometrske galerijske formate –, prek vizualnih strategij iz širšega nabora sodobne ilustracije, do vnovičnega aktualiziranja umetnostne preteklosti. Ne le, denimo, obče klasike, v katero je odel omenjenega Ahila, ampak tudi domače. Večkrat se zazdi, da je ljubitelj Hinka Smrekarja.

, ilustracija za Večer

Prijavi sovražni govor