Tiskane izdaje
Britanec Eric Clapton je s svojim glasbenim talentom prodrl na vrhove lestvic najvplivnejših kitaristov revije Rolling Stone ali ameriškega proizvajalca kitar Gibson, a ob unovčevanju lastnega talenta sila uspešno baranta tudi z rezultati talenta koga drugega.
Velja za odličnega investitorja v umetniška dela in v napovedih prihajajočega jesenskega paketa osrednjih dražb umetnin, s katerimi umetnostni trg v zadnjih tednih znova radodarno zalaga sedmo sile, je ponovno med glavnimi protagonisti. Kot kaže, se zaveda, da ostaja dražbeni »kdo da več« na področju sodobne umetnosti vsemogočen stroj, odporen na sleherno krizo.
Vanj vložiš izbrani znesek, njegov mehanizem pa ti, če poznaš njegovo dušo, vloženo povrne - v večdesetkratni vrednosti.
Leta 2001 je na Sotheby'sovi dražbi v New Yorku kupil tri slike Nemca Gerharda Richterja, trenutno najdražjega živečega slikarja na svetu, zanje pa plačal »le« 3,4 milijone dolarjev.
Ko se je lani od ene izmed njih - od nevtralno naslovljene Abstraktne slike iz leta 1994 - ločil na dražbi istega Sotheby'sa, je slika dosegla 34,2 milijonov in postavila nov rekord za Richterjeva dela.
Podražila se je kar za okoli tridesetkrat (če ji prisodimo izhodiščno ceno tretjine od 3,4 milijonov) in kaže, da je bilo vse, kar je moral kitarist storiti za ta vrhunski dobiček, to, da je pač na domačem zidu dobro desetletje motril, kako se slika iz dneva v dan draži.
Rekord prodaje slike iz njegove zbirke je le malo zatem presegla še prodaja Richterjeve slike Trg katedrale, Milano, ki so jo, znova pri Sotheby'su, prodali za še bolj vrtoglavih 37,1 milijonov. Ta slika še vedno velja za najdražje kdajkoli prodano umetniško delo živečega ustvarjalca.
A v ZDA letos »grozijo« z draženjem enega (oranžnega) izmed Balonskih psov, ki bo nemara na vrh te lestvice poneslo Jeffa Koonsa.
Svetlemu zgledu prodaje obeh Richterjevih slik so sledile še druge prodaje njegovih del, a se glede izplena nobena ni približala rezultatoma Claptonove in slike Trg katedrale, Milano.
Sedaj bo glasbenik, ki je sicer znan tudi po zbiranju del mojstrov tipa Cy Twombly ali Willem de Kooning, z domačega žeblja snel še drugo izmed omenjenih treh slik. Tudi ta sodi med abstraktna dela Nemca, ki že dolgo slovi po širokem naboru možnosti izraza od nepredmetnih del do svojevrstnega fotorealizma. Ponudili jo bodo pri Christie'su, ocenjujejo pa jo na »manjšo vrednost«, med 20 in 25 milijoni dolarjev.
Znova gre za Abstraktno sliko iz leta 1994, ustvarjeno s številnimi plastmi barve, a menda v bolj zlatih odtenkih v primerjavi s Claptonovo že prodano.
Koliko zlatih palic bo vredna po novem, bo znano po koncu dražbe, ki bo 12. novembra.
