K ustanovitvi tega urada je umetnika spodbudila britanska zakonska odločba, po kateri je legalno posedovati več identitet. Urad tako prodaja nove, uradne in legalne identitete, ki si jih navadni ljudje lahko privoščijo v podobnem postopku, kot pridobivajo pike v supermarketih.

Identiteto določajo bolj ali manj oprijemljivi podatki, kot so telefonska številka, uradna pisma, računi, izkaznica za knjižnico in prisotnost na spletu, kjer je oseba že povezana v mreže posameznikov, organizacij in institucij. Nova identiteta omogoča, da njen subjekt dobi nov bančni račun in osnovno zdravstveno zavarovanje.

Bunting tudi raziskuje, kako je oblikovanje identitete povezano z družbenim statusom človeka in njegovim vzpenjanjem po družbeni hierarhični lestvici. Od tega, kateremu družbenemu razredu oseba pripada, je odvisna količina identitet, ki jih lahko poseduje, z njimi operira ali obratuje.

Pripadniki nižjega razreda majo navadno lahko le eno identiteto in so brez nadzora nad pravnimi subjekti, kot so, denimo, podjetja in korporacije. V srednjem razredu posamezniki navadno posedujejo eno identiteto in lahko vodijo ali upravljajo eno podjetje. Pripadniki višjega razreda si lahko privoščijo več identitet in nadzirajo številne kapitalske entitete.

Na razstavi bodo na ogled zemljevidi, ki prikazujejo odnose med različnimi družbenimi položaji in identitetami, ki vplivajo na mobilnost in kakovost bivanja posameznikov. Urad za identiteto je del The Status Project, ki ga je Bunting razvijal med leti 2004 in 2008 in zadeva konstrukcijo naših »uradnih identitet«, ki temeljijo na podatkovnih bazah, te pa vplivajo na naše možnosti gibanja v družbenem prostoru, na spletu, v zasebnem in političnem življenju.

Na dan odprtja razstave bo avtor o svojem delu tudi predaval.