Tiskane izdaje
Fenomen NSK je fotografsko dokumentiral od nastanka do leta 2000, iz arzenala kar okoli pet tisoč trenutkov, otetih času v stotinkah sekunde, pa odbral – le kako stotinko. V Album Neue Slowenische Kunst, ki bo od torka zasedal zidove ljubljanske Galerije Jakopič, bo uvrstil 59 fotografij.
V dosedanjem delu Jožeta Suhadolnika (1966), ki je z nabiranjem fotografske kilometrine začel na alternativni sceni osemdesetih let minulega veka, prav opus fotografij na temo NSK predstavlja segment, ki ga je kontinuirano ustvarjal najdlje, od izoblikovanja skupine iz posameznih »vej« v sezoni 1984 do leta 2000. Sestavlja ga kar okoli pet tisoč posnetkov.
Iz njega je za tokratno razstavo odbral zelo ozek nabor 59 fotografij, ki bo izraz desetletne časovne distance od časa, ko je fenomen nehal dokumentirati.
Pravi, da tudi širše distance do NSK in njenih konceptov. Pri zasnovi albuma se je namreč namenoma oddaljil od obravnavanja skupine kot umetniškega gibanja, družbenega pojava ali kulta; zanimala ga je le kot fotografski motiv, kot družina z nenavadnimi družinskimi vrednotami in ustrezno nekonvencionalnimi vezmi. Kot krog, ki ga je povezala nujnost obstoja, predvsem umetniškega, in je brez posameznega člana bistveno okrnjen.
Album črno-belih fotografij napoveduje kot izraz pozicije zunanjega opazovalca in ne somišljenika, sestavljen po »albumskem« ključu izbora vizualnih fragmentov neke zgodbe; tistih, ki spomin vračajo k najpomembnejšim trenutkom in človeški plati celote.
Strukturiral ga je v štirih sklopih. To so Laibach, Krst pod Triglavom, Irwin in zaključni sklop posnetkov, ki izražajo različna ozadja NSK, denimo druženja članov. Celoto je zaokrožil s portretoma dveh akterjev, Dejana Kneza in Ede Čufer. Ob razstavi napovedujejo izid zajetne spremne publikacije z zapisoma Marije Skočir in Tevža Logarja.
