Tiskane izdaje
V Albertini, enem najbolj obleganih dunajskih nuzejev-razstavišč, so na začetku nove sezone stavili na Henrija Matissa in kolege, s katerimi si je delil umetniške nazore.
Namreč nazore fauvizma, kratkotrajnega, a izjemno pomembnega »krika« evropskega modernega slikarstva, ki se je vzporedno z nemškim ekspresionizmom razvil že v prvih letih minulega stoletja.
Matisse je na tretji izdaji pariškega Jesenskega salona leta 1905 s kolegi razstavil dela, ki so naravnost kričala, to pa ni ostalo brez odziva v javnosti.
V izboru dunajske razstave je 160 del. Tako njegovih kot del Andréa Deraina, Henrija Manguina, Maurica de Vlamincka in Georgesa Rouaulta, ki so bili v četverici razstavljajočih na tem salonu - rezultat tega in kritiškega odziva nanj je tudi izraz fauve, divji, zverinski -, ob njih pa tudi Alberta Marqueta, Rauola Dufyja, Georgesa Braqua, Roberta Delaunaya in drugih, torej tudi umetnikov, znanih predvsem iz konteksta nekaj kasnejših slikarskih avantgard.
Posebnost izbora je, da odraža tudi načine, na katere so fauvisti iskali možnosti izraza v kiparskih tehnikah. V bronu, keramiki, kamnu in tudi oblikovanju, denimo, pohištva.
Razstavo so odprli minuli konec tedna, dostopna pa bo do prihodnjega 12. januarja.
