Galerija v Delu: prečkati mejo 14 dni pred vstopom Hrvaške v EU

»Na poti, po polhi noči, smo se spustili s Sviščakov proti meji. Že na grebenu se je pokrajina spremenila v čisti kras, enako kot naglas ljudi, ki se je primorsko osvetlil. Pogled se nam je odprl in prvič smo zagledali morje, za njim pa Cres, nad vsem je kraljevala Učka.

Dan poprej mi je neznana oseba, na neznanem kraju, ob neznanem času, javno zaupala, da je bolje, da ne prečkamo meje ilegalno na Gomancah. Lokalnim gobarjem se je namreč že zgodilo, da so bili, ko so sledili svojemu nosu po stari italijanski cesti, aretirani in odpeljani v Opatijo. Menim, da ne bi bilo fer, če smo že vztrajali peš do meje, da bi potem dobili zastonj prevoz do obale. Tako smo krenili na Jelšane, kar je pomenilo dodatnih trideset kilometrov. Meje naših sposobnosti hoje se vsak dan zvišajo, omejuje nas namreč čas. Katarina Č., Nejc S. in Linda morajo biti v ponedeljek zvečer že v Ljubljani, ker imata prijatelja v torek že službo. 'Pa brez pritožb, saj sta zelo vesela, da imata delo!'

Veseli me, da smo izbrali trenutek ravno zdaj, 14 dni pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo peš prečkati mejo, ki nas je razdvojevala 23 let. Počasi se ji približujemo. Ponovno bomo iztegnili roko in ponudili kos plastike z našimi imeni in avtoritete bodo preverjale njihovo avtentičnost. V treh dneh nismo srečali niti enega popotnika, ki bi potoval v ritmu in duhu evropskih pešpoti. O tem priča tudi manko vpisov v spominske knjige, v letih 2012 in 2013 vpisi niso zapolnili niti ene strani.

Kam se nam mudi in kaj smo pripravljeni tvegati, da bomo prvi na cilju?»