Geneza Albertine, najpomembnejše svetovne grafične zbirke.

Prvič na ogled sto najpomembnejših del, ki jih je zbral soustanovitelj zbirke vojvoda Albert.

Objavljeno
06. maj 2014 12.31
Milan Ilić, Dunaj
Milan Ilić, Dunaj

Marija Terezija in njeni nasledniki – pa ne le moški potomci, cesarji – so Avstriji zapustili bogato dediščino. Marija Kristina, ena njenih hčera, je z možem Albertom von Sachsnom - Teschnom ustvarila izjemno grafično zbirko Albertino.

Na razstavi Ustanovitev Albertine: med Dürerjem in Napoleonom bo do 29. junija prvič v zgodovini na ogled sto najpomembnejših del, ki jih je zbral soustanovitelj in boter zbirke vojvoda Albert. Hkrati so razstavili še okoli tristo predmetov, ki pričajo o času in življenju ustanovitelja zbirke.

Razstava se začne z vrhunskimi deli nemške renesanse in njenega največjega umetnika Albrechta Dürerja. Med številnimi deli je po dolgem desetletju na ogled tudi Dürerjev znameniti Zajec. Tisti, ki si bodo od blizu ogledali to delo – po mnenju mnogih je to najpomembnejša slika živali v zahodni umetnosti nasploh –, bodo videli,­ kako je Dürer vanjo mojstrsko vkomponiral tudi okna svojega ateljeja, ki jih je videti v zajčevih očeh. Razstavljeni sta tudi njegovi sliki Študija rok pri molitvi in Perut zlatovranke, ki prav tako veljata za kultni umetnini.

V tem delu razstave so tudi minuciozni bakrorezi Matthiasa Grünewalda, vrhunskega umetnika, za katerim je ostalo le malo ohranjenih del. Risbe in natisnjena grafična dela nemških umetnikov 15. in 16. stoletja so zelo redka in jih je tako tudi v grafičnih zbirkah zelo malo.

V tem delu razstave so nadvse zanimiva dela Hansa Baldunga Griena, ki je pred natanko petsto leti ustvarjal nedvoumne erotične risbe »čarovnic«. Zlasti slika Novoletni pozdrav treh čarovnic deluje zelo moderno. Človek si težko predstavlja, da je nastala davnega leta 1514.

Nič manj zanimiva niso dela italijanske in nizozemske renesanse, pri katerih se pojavlja vse polno slavnih umetniških imen in njihovih znanih risb: Apostol Leonarda da Vincija, Raffaellovi portreti in moški akti, Človek drevo Hieronymusa Boscha, pa tudi alegoriji Velike ribe žrejo manjše in Slikar in trgovec Pietra Bruegla starejšega. Medtem ko slikar s čopičem v roki zbrano gleda sliko, ki jo ustvarja, trgovec z debelimi očali, ki stoji za njim in drži mošnjo z denarjem, obešeno za pasom, najbrž ne vidi estetske vrednosti, zagotovo pa pozna tržno vrednost slike.

Risarski vrhunci vseh obdobij

Sledi risarska umetnost baroka, kjer si lahko prav tako ogledamo nekaj izjemnih primerkov. Ponovno so namreč razstavili slike Rubensovega sina (Nikolaus z biserno ogrlico, Nikolaus z rdečo kapo) in risbe s peresom in čopičem Anthonyja van Dycka. Čudovite pokrajine je risal tudi Claude Lorrain.

Razstava Med Dürerjem in Napoleonom nam predstavlja vse, »od zajca do slona«. Rembrandt, največji umetnik »zlate dobe« Nizozemske (17. stoletja), je med drugim narisal slovitega slona oziroma slonico Hansken, katere risbe so prav tako v lasti Albertine.­ Zanimive burleskne prizore sta risala tudi Adriaen in Isaac van Ostade, ki sta nadaljevala tradicijo družine Bruegel, med mojstri krajin pa posebej izstopata Cornelis Hendriksz Vroom in Jan de Bisschop.

Beneški pozni barok je na razstavi prikazan z deli Tiepola in Canaletta. Vojvoda Albert si je ustvaril tudi veliko zbirko francoskih risb 18. stoletja, v katero spadajo risbe s kredo s pesniškimi asociacijami Jean-Antoina Watteauja pa tudi risbe z erotičnim pridihom Françoisa Boucherja. Boucherjev najboljši učenec Honoré Fragonard je lavirano risbo s čopičem pripeljal do novih vrhuncev. Na prehodu v klasicizem posebej izstopa Jean-Baptiste Greuze z moralizirajočimi risbami.

Občutljiv kolorit in mojstrstvo v prikazovanju gub in mehkobe blaga pa ponuja Louis-Léopold Bouilly, eden od najbolj zaželenih umetnikov portretov in krajin na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Na koncu razstave si lahko ogledamo tudi nekaj risb klasicizma, sloga, ki se je pojavil ob koncu 18. stoletja kot svojevrstna protiutež rokokoju. Poleg tega v Albertini ne manjka dobrih del, kakršno je zagotovo monumentalna slika Boj Diomedesa avtorja Jacques-Louisa Davida.

Ob koncu življenja je Albert kupoval dela sodobnikov, tako da je na ogled kar nekaj risb maetres modernes (modernih mojstrov): razstavljene so krajine švicarskega umetnika Adriana Zingga in njegovih učencev, pa tudi risbe Casparja Davida Friedricha in Martina von Molitorja.

Na koncu razstave lahko občudujemo pogled na Dunaj Jakoba Alta, očeta slavnega slikarja vedut Rudolfa von Alta. Od daleč je videti mesto s prepoznavnimi točkami, predvsem katedralo sv. Štefana. Prav blizu te katedrale stoji palača Albertina, v kateri še danes hranijo grafično zbirko z istim imenom.