Tiskane izdaje
Firenška Galerija Uffizi sodi med najpomembnejše umetnostne muzeje na svetu in je kot taka ustrezno varovana, a, kaže, še dopušča neobičajne individualne podvige, s katerimi je mogoče prelisičiti varnostnike in zatem pristati najprej pri karabinierjih ter zatem – nemara je to tudi cilj – v virtualnih širjavah spletnih družbenih omrežjih.
Zgodilo je je pred slabim tednom, 22. marca, sedaj pa je avtor podviga, za katerega se je izkazalo, da vendarle ni zgolj ekshibicionistični turist, ampak umetniški preformer, obelodanil razlog svoje akcije.
Kaj je bil storil?
Sredi presenečenih turistov se je pred vsem znano sliko Rojstvo Venere, znamenito vizualizacijo neoplatonistične filozofije in teme ljubezni zgodnjerenesančnega slikarskega domačina iz Firenc Sandra Botticellija, slekel do golega in pred njo opravil svoj obred. Med zvedavimi opazovalci njegovega gledališkega vložka so bili kmalu tudi italijanski karabinierji, ki so ga povabili, naj jim koncept akcije predstavi še podrobneje.
Kot sedaj poroča italijanski Artribune, je performerju ime Adrián Pino Olivera in je Španec, ki deluje v Barceloni, kjer je ustanovil gledališko skupino Nakadaska. Firenške akcije se je lotil tako, da je v dvorano z Venero, sicer eno najbolj obleganih v Uffizih, najprej vstopil v poslovni obleki, s kravato, pred tem pa si je desnico obarval rdeče in si nanjo, da ne bi kdo česa posumil, nadel še rokavico.
Ko se je pred objektom svoje želje slekel, je začel v okolico metati cvetne liste vrtnice, pri tem imitral telesno pozo Venere s slike in jo naposled počastil še tako, da je pokleknil pred njo.
»Nisem mogel govoriti, mislim, da sem jokal. Bil sem v ekstazi, teh čustev ne morem opisati,« je izjavil zatem. »Oblačila, ki sem jih nosil, sicer simbolizirajo zahodni svet, rdeča roka pa je simbol divjosti, neciviliziranosti. Vsako človeško bitje ima to dvojno identiteto. Cvetni listi pa so bili poklon ženskosti in ženski, ki jo predstavlja Venera. Iz žensk izhaja energija sveta in življenja, moramo jih spoštovati. So višja oblika bitij.«
Glede same Botticellijeve slike pa se je izjasnil takole: »Zame predstavlja utelešenje obskurne lepote. Je moja druga mati, umetniška sinteza tega, kar počnem. Privlači me njena lepota, ki se je porodila iz grozne Kronosove geste. Ta je, iz maščevanja, kastriral očeta Urana.«
