Tiskane izdaje
Jannis Kounellis (1936), znamenito ime apeninske družbeno-angažirane neoavantgarde šestdesetih let minulega stoletja, ki je v priročnike o sodobni umetnosti prodrla z oznako arte povera, revna umetnost, se bo med 3. oktobrom in 3. decembrom obsežno predstavil v Mestni galeriji Ljubljana.
A bo pripotoval že prej, saj na ljubljanskem Mestnem trgu napovedujejo razstavo, ustvarjeno in situ, prav za tamkajšnje razstavne kapacitete.
Še pred tem pa ga pričakujejo v bližnjem Trstu, kjer mu bo med 7. septembrom in 6. januarjem prihodnje leto pripadel Salon čudežev, če tako prevedemo novo oznako nekdanje mestne ribarnice ob nabrežju Nazaria Saura, ki se glasi Salone degli Incanti.
Salon je eno osrednjih razstavišč v mestu, ki ga je Kounellis, rojen v Pireju - a že od leta 1956 prebivalec Italije, kjer se je tudi umetniško izoblikoval na rimski Akademiji lepih umetnosti -, spoznal že kot otrok. Nekoč je namreč na pot v Trst spremljal očeta, navtičnega inženirja.
Tudi sicer v svojem opusu veliko pozornosti namenja pristaniškim mestom in tradiciji življenja z morjem. V Salonu čudežev napovedujejo njegovo obsežno instalacijo, sestavljeno iz kamnitih elementov, vrvi ali ostankov nekoč pomembnih in danes iztrošenih, marginaliziranih lesenih ladij.
Njen naslov bo preprost, Kounellis Trst.
Kounellis sicer že desetletja ustvarja kipe in instalacije, tako v prestižnih muzejih in galerijah (Museum of Contemporary Art Chicago, Stedelijk Museum Amsterdam, Center Reina Sofia v Madridu, Museo di Arte Contemporanea v Rivoliju, bil je na Beneškem bienalu in Dokumenti) kot v neklasičnih galerijskih prostorih, znan je prav po site specific projektih, s katerimi konkretne prostore pretvarja v dramatična prizorišča, kjer povezuje najrazličnejše materiale, dimenzije prostora in časa, sodobnost ter zgodovino oziroma evropsko dediščino.
Že v šestdesetih je začel posegati po industrijskih elementih, premogu, železnih profilih, kosih lesa, kamnu in še čem ter začel produkte moderne tehnologije povezovati s predmeti iz narave.
Tudi z živimi organizmi. V njegovi biografiji, denimo, kot pomembno izpostavljajo instalacijo I cavalli leta 1969 v galeriji L'Attico v Rimu, v katero je vključil ducat konjev, privezanih k zidovom razstavišča.
V Sloveniji je leta 1996 samostojno nastopil v koprski Loži, za njim pa sta pri nas razstavljala tudi druga dva osrednja umetnika arte povera, Michelangelo Pistoletto in Mario Merz.
