Tiskane izdaje
Glasbeni Dunaj te dni bogati razstava, kot bi je tam nihče ne pričakoval. V cesarsko mesto, v foaje Državne opere, je vstopil slovenski akademski kipar Bojan Kunaver in jim na ogled postavil svoje kiparske interpretacije slavnega skladatelja Gustava Mahlerja in njegovih simfonij ter pesemskih ciklov.
Tam je bil doslej pokazan le slavni Rodinov portret Mahlerja. Velik odmev bo verjetno imela tudi Kunaverjeva razstava, saj je ljubiteljev in poznavalcev Gustava Mahlerja na Dunaju ogromno.
Dunaj proti Mahlerju
Razstava bo Dunajčane hkrati opozorila ali spomnila, da je letos Ljubljana dobila opazen Mahlerjev spomenik ob Ljubljanici in Slovenski filharmoniji, kjer je bilo nekoč Stanovsko gledališče, v katerem je Mahler deloval. To je treba nenehno ponavljati, ker so Avstrijci precej samoljubni in jim nekako ne diši preveč, da je Gustav Mahler kot izjemno nadarjeni skladatelj in dirigent namesto da bi našel službo doma, moral v tuji svet, čeprav v njemu oddaljeno, neznano in provincialno Ljubljano. Dunaj bi s tem poudarjanjem pravzaprav še enkrat priznal svoj poraz, tako kot ga je moral že ničkolikokrat, na primer z grožnjami njemu kot Judu, naj zapusti Dvorno opero leta 1907, kar se je potem zgodilo in je Mahler odpotoval čez lužo
v New York. Še prej so mu zakuhali cenzuro ob načrtovani premieri Straussove opere Saloma in je moral na premiero v bolj odprt Gradec. Mahler, ki se je s Straussom že dobro poznal, tega ni mogel preboleti in se je v pismih Straussu zelo opravičeval, on pa ga je tolažil, češ da sam ni kriv za to.
Kunaverjevi kipi
Bojan Kunaver ima v ljubljanskem ateljeju toliko Mahlerjev kot nihče drug na svetu. Tudi v svetu je znan, saj ima Mahlerjeve spomenike že v Italiji in Avstriji, na Dunaju pa tudi ne bi bilo slabo, če bi se njegovi portreti znašli tako v Muzeju Državne opere, kjer je sicer bila razstava posvečena Gustavu Mahlerju in je v katalogu omenjena tudi Ljubljana – celo z reprodukcijo razglednice nekdanje tržnice med stolnico in Mestnim trgom oziroma Magistratom. Pravzaprav se je tedaj tržnica začela pri Robbovem vodnjaku in končala na Vodnikovem trgu s pesnikovim spomenikom. Torej, en Kunaverjev portret Gustava Mahlerja bi sodil v omenjeni muzej, en v zbirko Belvederja, en v Hišo glasbe, pa še na Univerzo. Vsekakor bi sodil na številne razstave o dunajskem glasbenem, likovnem, literarnem, arhitekturnem, gledališkem, družabnem, znanstvenem in političnem življenju. Kljub vsemu je bil Gustav Mahler kot direktor Dvorne opere v visoki kulturno-politični funkciji, če ne celo najvišji v monarhiji.
Kunaverjeva razstava o Gustavu Mahlerju ne pripoveduje kot o direktorju Dvorne opere, ki je med
11. majem 1897 in 15. oktobrom 1907 dirigiral nič manj kot
645 opernih in operetnih predstav (od tega je bilo sedem koncertov s Haydnovo glasbo) in 65 oper ter operet. Katalog zadnje dunajske razstave v Muzeju Državne opere to na kratko pove. Mahler je bil že kot operni dirigent fenomen, a je bila njegova glasbena plat manj znana, celo Toscaniniju, ki ob Mahlerjevem prihodu v Ameriko oziroma njunem srečanju sploh ni vedel, da je Mahler skladatelj.
Avtor in objekt
Na dunajskem odprtju Kunaverjeve razstave je spregovoril univerzitetni profesor dirigiranja na Dunajski visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti Uroš Lajovic, dober poznavalec portretnega kiparskega opusa Bojana Kunaverja. En avtor (Kunaver) en objekt (Mahler), bi lahko rekli z eno besedo, kar je redkost v sodobnem kiparstvu ali likovni umetnosti sploh. Kunaver je izbral pet portretov iz različnih časovnih obdobij oziroma Mahlerjeve starosti kot interpretacije simfonij. Iz poliestra je Mahlerjev spomenik kot Pesem o zemlji, ki je sicer v Ljubljani, morda najbolj pretresljiva pa je Pietà
v barvi pozlate, ko Alma Mahler
v naročju drži glavo mrtvega moža Gustava. Ob klavirju, pri katerem je na odprtju pianistka Katja Sinkovič spremljala dva pevca pri petju Mahlerjevih samospevov, je na ogled še en Mahlerjev portret. Odprtja sta se udeležila tudi predstavnika Državne opere – vodja odrske glasbe Maksimilijan Cencič in dirigent opernega zbora Janko Kastelic.
