Tiskane izdaje
Prodaja del razvpitega Jeffa Koonsa, od lanskega novembra najdražjega živečega vizualnega ustvarjalca na svetu – ta status je ob menjavi lastnika enega izmed njegovih lesketajočih se Balonskih psov izpodmaknil Nemcu Gerhardu Richterju –, menda velja za tisti kazalnik razmer za umetnostnem trgu, ki preprodajalcem umetnin v New Yorku in s tem širše po svetu napoveduje, ali bo ta v konkretni sezoni cvetel ali nemara venel.
Cene Koonsovih del ščitijo najvplivnejši preprodajalci sodobne umetnosti, to pa tudi morajo, če hočejo investitorje vedno znova prepričati, da so njegova dela vredna vložka v abstraktnih milijonskih zneskih. Če se kako Koonsovo drago delo dobro proda, pomeni, da se bo v sezoni dobro prodalo še marsikaj drugega.
Sijajno vsoto, natanko 28.165.000 dolarjev, je, denimo, predvčerajšnjim na dražbi povojne in sodobne umetnosti newyorške izpostave Sotheby's, ki je s skupnim prihodkom »le« 384 milijonov dolarjev sicer ostala v senci podobne dražbe pri konkurenčni Christie's z rekordnim izplenom 744,9 milijona dan pred tem, dosegel njegov Popaj. Za to vsoto si je kip, znova v lesketajočih se odtenkih kričečih barv, po poročanju Reutersa omislil igralniški in hotelski magnat Steve Wynn, ki draženju kipa – ta je omenjeno vsoto dosegel v vsega 91 sekundah – sicer ni prisostvoval v živo.
Kmalu so se na medmrežju pojavili odzivi in komentarji, da je Koonsov Popaj navadna kopija. Kar dejansko tudi je, nameč velika, skoraj dvometrska kopija do pičice – vse do tatuja s tankom na Popajevem levem bicepsu – enake male plastične otroške figure izdelovalca Dark Horse Toy, ki ga je na trg plasiral leta 2002.
Koons, ki se je že večkrat soočil s tožbami zaradi avtorskih pravic in kako tudi izgubil, ga je kopiral že ob ustvarjanju svoje slike iz leta 2008, pri tokratnem kipu, ki je tretja različica od treh, ustvarjenih med letoma 2009 in 2001, pa naj ne bi bilo tako, saj naj bi dovoljenje za uporabo tega lika pridobil od lastnika pravic King Features.
A pri Sotheby's ob promociji ultradragega kipa kopiranja pač niso omenili. V promocijskem videu dražbene hiše za ta lot sicer že v prvem stavku izveš, da Popaj predstavlja tako rekoč začetek in konec pop arta (...), tudi slučajno pa ne, da je Koonsova različica zgolj do visokega sijaja zloščena ponovitev otroške figurice. Prav tako video ne postreže s kako utemeljitvijo v smeri, da bi bilo kopiranje del njegovega občega avtorskega koncepta.
