Tiskane izdaje
V reviji The European Physical Journal Plus so objavili rezultate analize slike iz beneške Zbirke Peggy Guggenheim, ki so jo v preteklosti pripisovali francoskemu kubistu Fernandu Légerju (1881-1955).
Domnevno naj bi bila del njegove serije Kontrast oblik iz let 1913 in 1914, a je v to atribucijo že leta 1970 podvomil umetnostni zgodovinar Douglas Cooper.
Dolgih 44 let zatem se je izkazalo, da je imel poznavalec Légerjevega dela prav. Slika ni Légerjeva, ampak ponaredek, ki je nastal po letu 1959, torej le nekaj let pred tem, ko je podvomil v njeno avtentičnost.
Da ni mogla nastati prej, so s pomočjo pospeševalnika delcev ugotovili na italijanskem Nacionalnem inštitutu za jedrsko fiziko, kjer so analizirali delček njenega platna, njeno avtentičnost pa so lahko ovrgli na podlagi tako imenovane primerjalne metode »bomb peak«. Z radiokarbonsko analizo so namreč ugotovili, da je slika lahko nastala le v obdobju povišane prisotnosti radioaktivnega ogljika C14 v ozračju zaradi »bombnega vrhunca«.
Ko je bila hladna vojna med iztekom 50. let in zgodnjimi 60. leti na vrhuncu, se je namreč vselej modro človeštvo potrudilo in opravilo toliko jedrskih poskusov, da se je količina tega ogljikovega izotopa v atmosferi podvojila.
Iz atmosfere je prodrl v vsa zemeljska bitja, tudi v bombaž in lan, iz katerih so izdelovali slikarska platna. Tako so lahko italijanski raziskovalci na podlagi analize platna in rastlinskih vlaken, iz katerih so ga naredili, potrdili, da domnevno Légerjeva mojstrovina ni mogla nastati pred letom 1959.
Tedaj pa je bil Léger že štiri leta mrtev ...
Direktor Zbirke Peggy Guggenheim Philip Rylands je ob razkritju izrazil zadovoljstvo, da je ozadje slike, ki je sicer v muzeju niso nikoli niti razstavili niti katalogizirali kot Légerjevo, po dolgih desetletjih ugibanj razkrito.
