Tiskane izdaje
Fotograf in meteorolog Marko Korošec fotoobjektiv z veseljem usmerja v nevihtno nebo in strele. V domače in – kadar se mudi v meteorološki meki, na Aleji tornadov v ZDA – z veseljem tudi tuje.
V bližnji prihodnosti bo gotovo upal, da mu bo naklonjeno tudi nebo nad Aljasko, saj ga čaka potovanje v to skrajno zvezno državo ZDA. Pripadlo mu bo kot nagrada za zmago na fotografskem natečaju revije National Geographic Traveler, kjer je s fotografijo ogromnega nevihtnega oblaka v obliki »NLP« in v ostrem kontrastu s krajino, za katero se zdi, kot bi živela povsem vsakdanje življenje, pometel s konkurenco. Naslovil jo je filmsko, Dan neodvisnosti.
Korošec ni Korošec, ampak Kraševec, doma iz vasi Žirje med Divačo in Sežano. Zaposlen je na Darsovi izpostavi v Kozini, strasten fotolovec na vreme, upajoč, da bo kje na nebu tresnilo, pa je že dolgo. Letošnja konkurenca na natečaju National Geographic Travelerja je bila ostra. Pri reviji so ocenjevali kar 18.000 fotografij v štirih različnih kategorijah (potovalni portreti, prizori iz narave, občutek mesta in spontani trenutki).
V kakšnih okoliščinah je nastala nagrajena fotografija? Kaj se je zgodilo po pritisku na sprožilec in v kaj se je naposled razvil nevihtni »leteči krožnik«?
Fotografija je nastala na poti mimo mesta Julesburg v državi Kolorado, oblak je bil približno pet kilometrov pred menoj. V nevihto je vlekel kar močan veter, premikala pa se je precej počasi proti vzhodu in ves čas spreminjala obliko rotirajočih plasti. Razvila je nekaj lijakastih oblakov, ki pa se niso razvili v celoti do tal, kar bi povzročilo nastanek tornada. Občasno je iz nevihte padala debela toča v velikosti žogic za golf.
Estetski, vizualni učinki te fotografije so jasni vsakomur, ki se s pogledom zaustavi na fotografiji. Kako pa bi kot meteorolog laiku razložili vremenski fenomen na njej?
Gre za tako imenovano supercelično oziroma rotirajočo nevihto. To je nevihta, pri kateri se njen osrednji del vrti v obratni smeri urinega kazalca zaradi izpolnjenih pogojev striženja vetra po višini in visoke energije zraka. Takšne nevihte običajno razvijejo tornade, zelo debelo točo ter orkanske vetrove in so najmočnejše nevihte na Zemlji.
V Delu ste bili že predstavljeni kot »Marko, ki jaga nevihte«. Ali kdaj tudi nevihte jagajo Marka?
Lov na nevihte je sestavljen iz obeh plati, jaganja neviht in tudi obratno. Nekaj časa opazujem nevihte, da se mi približajo, nato pa nevihte nekaj časa lovijo mene, da se lahko umaknem na varno razdaljo pred njimi in ponovim postopek. Taki cikli opazovanja neviht se lahko zgodijo tudi do desetkrat ali več v enem dnevu, saj gre za pogosto menjevanje pozicij in pogledov na strukture neviht.
Vam ZDA, kjer je nastala nagrajena fotografija, ostajajo meteorološka meka?
Vsekakor. ZDA oziroma natančneje Aleja tornadov (Oklahoma, Kansas, Kolorado, Nebraska) ležijo na območju, ki omogoča razvoje najmočnejših nevihtnih sistemov na svetu. Močne supercelične nevihte so mogoče tudi drugod, a je največja verjetnost za njihov nastanek v Aleji tornadov, kamor se bom zagotovo še večkrat vrnil.
Kje in v kakšnih okoliščinah ste posneli najboljšo fotografijo nečesa tako minljivega, kot je strela?
Verjetno moje najboljše fotografije strele so nastale na pečinah nad Trstom, ko so strele udarjale v mesto, saj je z le-teh zelo lep pogled na veliko mesto, polno luči, spodaj. Pogled na strelo iz nekoliko višje točke pričara globinski izgled fotografije.
Vam aktualno deževno in nevihtno slovensko poletje ustreza? Kako gledate na spremembe vremena v zadnjem obdobju?
Letošnje poletje mi je pisano na kožo, saj je zelo dinamično in nevihtno. Tako mi tudi lovov na nevihte ne primanjkuje. Čeprav je poletje v precej normalnih temperaturah, pa je izredno namočeno, kar je zelo neobičajno za poletne mesece. Zanimivo bo nato jeseni videti, ali si bo narava vzela oddih in izravnala ta višek padavin z bolj suhimi obdobji.
Kje v Sloveniji je vreme najzanimivejše?
Najbolj zanimivo vreme pri nas je najverjetneje ob Obali, kjer so pogoste nevihte in strele. Ker sem iz Primorske, sem tega zelo vesel in seveda tudi pogosto na teh območjih oprezam za nevihtami. Dinamično vreme je tudi v zimskem delu leta, ko je prehod med Primorsko in Notranjsko atraktiven za orkansko burjo in snežne zamete.
Kje vse je moč videti vaše posnetke?
Fotografije objavljam v raznih revijah, prek člankov in prispevkov o svojem raziskovalno-fotografskem delu. Na primer v revijah Gea, National Geographic, v knjigah, na koledarjih in podobno. Na spletu pa svoje fotografije objavljam na spletni strani weather-photos.net ter na socialnih omrežjih. Na facebooku, tviterju in gogle+.
