Tiskane izdaje
Slab mesec po rekordni prodaji instalacije My Bed (Moja postelja) britanske kiparke Tracey Emin pri londonskem Christie's je naposled znano, kdo je zanjo odštel 2,54 milijona britanskih funtov (okoli 3.19 milijona evrov, cena vključuje dražbeni pribitek) in tudi, kje bo pristala.
Želja same avtorice, ki je, kot znano, s to posteljo vizualizirala osebne travme ob izgubljenem ljubezenskem razmerju (v ta namen je razmetano posteljo »okrasila« s praznimi steklenicami vodke, cigaretnimi ogorki, rabljenimi kondomi, kontracepcijskimi tabletami, hlačkami s sledmi menstrualnega cikla in podobnim ter jo prepojila še z različnimi telesnimi izločki ...), je bila, da bi kupec ta njen izdelek iz leta 1998 podaril kakemu muzeju. Kaže, da se ji bo želja – skoraj – uresničila.
Kot piše mednarodni tisk, se bo namreč postelja vsaj za dobo desetih let vrnila v Galerije Tate, kjer si je – ko je bila Eminova leto po kreaciji te instalacije med kandidati za Turnerjevo nagrado – tudi prislužila status medijsko razvpitega dela. Premierno je sicer obiskovalce jezila že na Japonskem, kjer je bila prvič na ogled.
Zatem jo je v svoji zbirki hranil vsemogočni londonski galerist in osrednji promotor skupine YBA Charles Saatchi, ki je zanjo odštel le 150.000 funtov, tokrat pa je omenjeno rekordno vsoto vanjo investiral nemški grof Christian Dürckheim, znani podjetnik in zbiralec sodobne umetnosti (ter vinskih steklenic) iz Kölna in lastnik ene pomembnih tovrstnih evropskih zbirk, ki je zaradi njegove rezerviranosti ni videl skoraj nihče.
Za posrednika na dražbi si je izbral elitno londonsko galerijo White Cube, ki zastopa tudi Eminovo, ko jo je pridobil, pa je z vsem, kar je na njej, odpotovala v Švico, priljubljeno zatočišče ultradragih umetniških del zbiralcev pregrešno dragih kosov sodobne umetnosti.
S tem ko bo v obliki posojila vsaj desetletje znova na ogled v Galerijah Tate – ali v Tate Britain ali Tate Modern, še ni znano –, gotovo ne bo izgubila na vrednosti, grof stroškov z njenim skladiščenjem v kakem sefu ali prostocarinski coni ne bo imel, veseli pa bodo lahko tudi v tej osrednji britanski muzejski ustanovi za novejšo in sodobno umetnost.
Prisotnost že v preteklosti razvpitega in zdaj z rekorderskim statusom izdatno reklamiranega dela s – priznajmo – precej preprostim konceptom bo gotovo marsikoga prepričala k obisku objekta, kjer bo na ogled.
Eminovo, ki jo je razplet nedavne dražbe pripravil do režanja, pa je prodaja postelje uvrstila med najdražje živeče vizualne avtorje na planetu. Ne godi se ji slabo in tudi izgubo ljubezni iz časov ustvarjanja postelje je verjetno že premagala.
