Muzej kot podzemna železnica zgodaj zjutraj

Ogled velikih del je morda res lahko hrana za dušo, vendar so se številni muzeji spremenili v nabito polne prostore.

Objavljeno
04. avgust 2014 18.15
K. R.
K. R.

Nekega oblačnega popoldneva­ julija letos je čakalna vrsta za vstop v Louvre segala okoli­ vhodne piramide, se nadaljevala čez dolgo dvorišče in izginila na naslednjem dvorišču.­ V muzeju si je, kot so zapisali v The New York Timesu, več kot ducat­ ljudi­ pozorno ogledovalo Mono Lizo, večina je z mobilnimi telefoni fotografirala sliko in sebe.

Poleg Nike Samotraške je sredi množice mirno stal Madridčan ­Jean-Michel Borda. »To me spominja na podzemno železnico zgodaj zjutraj,« je povedal.

Smo sredi poletja in milijoni obiskovalcev se zgrinjajo v Louvre­ – najbolj obiskan umetniški muzej na svetu, lani ga je obiskalo 9,3 milijona ljudi – in v druge velike muzeje po Evropi. Obiskovalcev je vsako leto več, saj se srednji razred po svetu čedalje bolj krepi, zlasti na Kitajskem in v vzhodni Evropi.

Lani poleti je Britanski muzej obiskalo rekordno število ljudi, tudi celoleten obisk je bil izjemen, saj je muzej sprejel 6,7 milijona obiskovalcev. Britanski muzej je tako po podatkih revije The Art Newspaper postal drugi najbolj obiskani umetnostni muzej na svetu. Število obiskovalcev v muzeju Uffizi v Firencah se je v prvi polovici leta povečalo za skoraj pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Ogled mojstrovin je morda res lahko hrana za dušo in kulturni obred prehoda, vendar so se mnogi­ muzeji zaradi čedalje večjega obiska spremenili v nabito polne prostore, ki spominjajo na savno, vodstva ustanov pa so začela razpravljati, kako omogočiti dostop do umetnin in hkrati ohraniti največje mojstrovine.

Zadnja leta se poskušajo muzeji učinkoviteje lotevati težav zaradi množičnega obiska turistov. Večina jih ponuja vstopnice, ki veljajo ob točno določenem času, drugi podaljšujejo svoj odpiralni čas. Nekateri nameščajo nove prezračevalne sisteme, da bi ohranili umetnine. Toda kritiki pravijo, da se ne trudijo dovolj.

Lani je Vatikanske muzeje obiskalo rekordnih 5,5 milijona ljudi. Zaradi priljubljenosti papeža Frančiška pričakujejo, da bo letos obiskovalcev 6 milijonov. Vatikan bo namestil novo klimatsko napravo v Sikstinski kapeli, da bi zaščitil Michelangelove freske pred vlago, ki jo ustvarja dva tisoč ljudi v kapeli, saj jo od pred kratkim obišče celo 22.000 ljudi na dan. V Vatikanu upajo, da bodo novo napravo dokončno namestili oktobra.

Antonio Paolucci
, direktor Vatikanskih muzejev, je v telefonskem pogovoru povedal, da so njegove ustanove v težavah: če bi hoteli popolnoma zaščititi freske, ne bi smeli dopustiti, da bi se število obiskovalcev povečevalo, je povedal. Toda »Sikstinska kapela ima simboličen, verski pomen za katolike, zato ne smemo omejiti števila ­obiskovalcev«.

Fizične omejitve

Muzeji na splošno neradi omejujejo število obiskovalcev. V Ermitažu, ki ga je lani obiskalo 3,1 milijona ljudi, je edini dejavnik, ki omejuje število obiskovalcev, »fizična omejitev samega prostora ali število obešalnikov v garderobi pozimi«, je povedala Nina V. Silantjeva, vodja oddelka za pomoč obiskovalcem muzeja.

Silantjeva je povedala, da si v muzeju prizadevajo sprejeti čim več ljudi, a priznala, da so z množicami tudi težave. »Tako veliko število obiskovalcev škodi umetnosti, lahko tudi moti tiste, ki so prišli uživat v umetninah,« je dodala. »Hvala bogu, da se ni umetninam zgodilo še nič slabega in da nismo imeli še nobenih resnih težav.«

Toda težave se včasih kljub vsemu pojavijo. Townleyjevi Veneri, rimskemu kipu z iztegnjeno roko iz 1. ali 2. stoletja, so množice v Britanskem muzeju v zadnjih letih že večkrat odlomile prste.

Tudi če so umetniška dela na varnem, lahko ogled postane neprijetna izkušnja. Patricia Rucidlo, vodnica agencije Context Travel v Firencah, je povedala, da je obisk Galerije Accademia, znane po Michelangelovem Davidu, letos prava nočna mora, ker lahko zdaj obiskovalci v njej fotografirajo.

»Ljudje se nagnetejo ob slikah, stopajo drug drugemu na noge, odrivajo drug drugega, hitro fotografirajo umetnine in se odpravijo naprej, ne da bi si slike sploh ogledali,« je napisala v elektronski pošti.

Dolge vrste obiskovalcev pred muzejem Uffizi v Firencah, ki ga je lani obiskalo 1,9 milijona ljudi, so nekaj običajnega, na dvorišču pa veliko ljudi preprodaja vstopnice, veljavne ob točno določenih časih (prodajo vstopnic za muzej Uffizi upravlja zasebno podjetje, ki zadrži 14 odstotkov cene vstopnice). Vodstvo muzeja pravi, da je v muzeju lahko istočasno do 980 ljudi, ker morajo upoštevati protipožarne predpise.

Ogrožene umetnine

Toda letos so nekateri uslužbenci muzeja opozarjali, da v muzej spuščajo precej več ljudi, kakor dovoljujejo predpisi, zato so umetnine ogrožene. Tomaso Montanari, umetnostni zgodovinar iz Firenc in profesor na univerzi Frederika II. v Neaplju, je kritičen do množičnega obiska v muzeju Uffizi, ki je precej manjši od drugih pomembnih muzejev. »Počasi že spominja na tropski rastlinjak, saj v njem kratko malo ni več mogoče dihati,« je povedal v telefonskem pogovoru. »Če ima kinematograf sto sedežev, vanj ne moremo spustiti tristo ljudi. Če bi izbruhnil požar, bi se zgodila tragedija.«

Marco Ferri, tiskovni predstavnik muzeja Uffizi, je pojasnil, da stavbo obnavljajo od leta 2006, toda nekaterih sob še vedno niso opremili s klimatskimi napravami. »V prihodnjih dveh letih bomo posodobili celotno stavbo,« je povedal.

V Louvru, Uffiziju, Vatikanskih muzejih, Rijksmuseumu v Amsterdamu in Pradu v Madridu ponujajo vstopnice, ki veljajo ob točno določenem času, da se obiskovalci lahko izognejo čakalnim vrstam. Tudi muzeji, ki ne zaračunavajo vstopnine za ogled stalnih razstav – denimo Britanski muzej in Narodna galerija v Londonu –, pripravljajo posebne razstave, za ogled katerih je treba kupiti vstopnice. Med razstavo o Leonardu da Vinciju v Narodni galeriji leta 2011 so na spletnih straneh preprodajali 25 dolarjev vredne vstopnice celo za štiristo dolarjev.

Večina muzejev je zaprtih vsaj en dan v tednu, vendar so se leta 2012 v Pradu odločili, da bodo odprti sedem dni na teden, in podaljšali odpiralni čas do osmih zvečer ob delavnikih. Za to so se odločili po prenovi, ki so jo izvedli leta 2007 pod vodstvom arhitekta Rafaela Monea in s katero so izpopolnili prezračevalni sistem v muzeju, da bi zagotovili varnost mojstrovinam Velázqueza in Goye.

V vsakem muzeju se je mogoče izogniti čakalnim vrstam. Če se, denimo, v Louvre odpravite v sredo ali petek zvečer, je muzej odprt do 9.45, izberete lahko tudi manj oblegane vhode ali celo plačate letno članarino, s katero vam omogočijo prednostni vstop.

Lani jeseni so Louvre zaprli za en dan, potem ko so varnostniki začeli protestno stavkati zaradi čedalje nasilnejših skupin žeparjev v galerijah. Takrat so poostrili varnost, število kraj pa se je zmanjšalo za 75 odstotkov, je povedala tiskovna predstavnica muzeja.

V dolgi čakalni vrsti pred piramido I. M. Peija je stal tudi 46-letni Manu Srivastan iz Džabalpurja v Indiji in povedal, da je prišel skupaj z ženo, očetom in hčerami. Čakali so že petinštirideset minut in predvidoma bi morali čakati še petnajst minut, vendar jih to ni preveč motilo. »Obisk Louvra je čudovita izkušnja, med katero se vedno nekaj naučiš,« je pripovedoval Manu. »Vedno si želiš izvedeti kaj ­novega.«

Prirejeno po New York Timesu