Muzejska noč: Moč svojo ima noč

Kako ju povezujejo obiskovalci,­ smo povprašali nekaj naših bralcev, med njimi tudi sodelavca v Pragi Petra Kuharja. Namenoma nismo izbirali med muzejskimi delavci, marveč med obiskovalci muzejev in galerij. Povprašali smo jih, kako doživljajo ta dan oziroma noč: ali muzeje in galerije obiskujejo več kot med letom; kaj jih pritegne in kaj pogrešajo; kam bi postavili Poletno muzejsko noč v primerjavi na primer z Mednarodnim muzejskim dnevom; je taka aktivnost muzejev potrebna; je »ponudba« ustrezna za vse generacije obiskovalcev.

Mojca Seliškar, 
profesorica in pesnica

»Poletna muzejska noč je dobra spodbuda za obisk muzeja ali galerije, posebno za že načrtovane, a odložene oglede, sploh pa za pogled na kak poseben objekt, ki ga muzealci ponudijo v čarobni noči. Toda treznejšim ogledom med letom dajem prednost pred bežnim, čeprav družabnim, spreletavanjem po razstavah. Mednarodni muzejski dan in Poletna muzejska noč sta časovno dobro usklajena in v primernem delu leta. O smiselnosti tovrstnega delovanja muzejev vse najboljše. Zgodnejši družinski obisk Poletne muzejske noči prihrani družini kakih deset evrov, nočni pohodi po muzejih pa so seveda domena odraslih, a tudi z 'dnevnimi metulji' se nočni obiskovalci kdaj drugič lahko vrnejo k zanimivim in lepim rečem.«

Ivan Sivec, pisatelj

»Zamisel o Poletnih muzejskih nočeh se mi zdi dobra. Še posebej za tiste, ki muzeje malo obiskujejo in si v poletnem času vendarle lahko utrgajo kako urico. Naši muzeji in galerije se v zadnjih letih dobro predstavljajo, enakovredno kot v tujini. Le sredstev za oglaševanje jim vedno zmanjka, tako da obiskovalci večkrat za dobre razstave niti ne izvemo. Pri nabiranju gradiva za zgodovinske romane in biografske povesti si veliko pomagam z muzejskim gradivom, vedno me odprtih rok sprejmejo tudi vsi muzejski delavci, ki o posameznih obdobjih veliko vedo. Ker so moje zgodovinske knjige najbolj brane, sodim, da je zanimanje za našo preteklost vendarle precej večje, kot je dosegljivo v muzejih. Večina stalnih in občasnih razstav je pripravljenih izredno skrbno in na odlični strokovni podlagi. V tujini za velik denar 'prodajajo' vsako malenkost, naši muzealci in galeristi pa so pri ponudbi preveč plašni. Z muzejem in galerijo je tako kot z gostilno: Če si ob prvem obisku zadovoljen, jo še kdaj obiščeš, sicer pa se vanjo ne vračaš več.«

Prim. Ivan Vidmar, 
dr. med., svetnik

»Poletna muzejska noč ima svoj čar v tem, da se v stari Ljubljani hkrati odvijajo tudi drugi dogodki, zlasti glasbeni, kar daje celotnemu vzdušju dodatno spodbudo. Privlačne so takrat prvenstveno priložnostne razstave. Mednarodni muzejski dan pa ima drugačno razsežnost. Vse, ki nas muzeji in galerije zanimajo, a se z njimi poklicno ne ukvarjamo, nas ta dan nekako 'prisili', da si dejansko vzamemo čas za to, kar bi si sicer želeli, a nikdar ne najdemo pravega trenutka. Veliko mi pomeni vodstvo po takšnih zbirkah, ki je praviloma bleščeče v svoji strokovnosti, a včasih ni pripravljeno na obvladovanje večje skupine obiskovalcev: govorijo pretiho, premikanje skupine ni pravilno usmerjano, preveč pozornosti posvetijo posameznikom v skupini, ki postavljajo dodatna vprašanja, tako da poznavanje obravnavane tematike razvodeni v veliki skupini obiskovalcev.«

Peter Kuhar, 
publicist (iz Prage)

Praga ima 9. poletno muzejsko noč že za seboj (potekala je prejšnjo soboto), sodelovalo je devetintrideset institucij z razstavami in programi v petinšestdesetih muzejih. Pridružilo se je tudi nekaj galerij z izrazito usmeritvijo na najaktualnejše umetnosti, kot sta sloviti MeetFactory ter AmoYA, mednarodna galerija in »banka mlade umetnosti« (razstavni prostor Meet­Factoryja obsega 5100 kvadratnih metrov, AmoYE pa 4000, vedno je na ogled več različnih tematskih razstav hkrati, stalne zbirke, izvajata mednarodne projekte itd.), Dom narodnostnih manjšin in mnoge druge ustanove. Število obiskovalcev? Našteli so jih več kot dvesto tisoč, dvajset tisoč več kot lani. Največ, blizu deset tisoč, jih je imel Državni tehnični muzej, ki so ga prav na ta dan odprli po štirih letih obnove. Do enih zjutraj so si obiskovalci lahko ogledovali tudi filme, poslušali predavanja in koncerte, posebni programi so bili namenjeni otrokom in mladini. Ne le da ni bilo vstopnine, ampak so med muzeji in galerijami brezplačno vozili posebni avtobusi. Če za katero mesto velja, da je mesto muzejev in muzej samo po sebi, je to Praga z neizmernim bogastvom ohranjene dediščine, ki jo je v drugih metropolah v veliki meri uničila ali poškodovala vojna vihra, ter z obiljem muzejev in galerij vseh mogočih vrst. Poletna muzejska noč poteka po vsej Češki republiki, toda ob različnih dneh. Letos se vključuje 140 mest in 270 muzejev.