Na arhitekturni razstavi arhitekti v ozadju

Tema letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki ga bodo za javnost odprli v soboto, je Fundamentals/Absorbing Modernity: 1914–2014 (Temelji/prevzemanje modernosti), pod kuratorstvom arhitekta Rema Koolhaasa pa bosta bolj v ospredju arhitektura kot arhitekti ter bolj zgodovina kot sodobnost.

Nizozemski arhitekt svetovnega slovesa Rem Koolhaas si je tako drznil zapostaviti zvezdniške arhitekte, ki sta jim bila na prejšnjih bienalih posvečena posebna pozornost in prostor, kar je včasih mejilo na − resda za obiskovalce privlačen − ekshibicionizem. V skladu z njegovim konceptom ni le arhitekturna razstava, temveč tudi nekatere druge poteze.

Zlati lev naročnici

Tako zlatega leva za življenjsko delo prvič niso podelili arhitektu, temveč naročnici, investitorki Phyllis Lambert. Kakor je pojasnil Koolhaas, je Lambertova veliko prispevala na arhitekturnem področju. Brez nje, brez njenega angažmaja, nebotičnika Seagram v New Yorku, ne bi bilo ene od redkih arhitekturnih stvaritev 20. stoletja, ki so čista popolnost. Arhitekti ustvarjajo arhitekturo, Phyllis Lambert je ustvarjala arhitekte. S temi besedami je Rem Koolhaas utemeljil podelitev zlatega leva 87-letni Lambertovi.

Ko se je njen bogati oče v petdesetih letih namenil investirati v nebotičnik na Park Avenue, se je ob pogledu na načrte zgrozila. Tedaj 27-letna je očetu napisala: »Tiha eleganca, nevsiljivost, harmonija, ponižnost ustvarjajo lepoto, ne pa vsiljivost.« Prepričala ga je v modernistično arhitekturo nebotičnika, ki je spremenil podobo ne le New Yorka, saj so po njegovem vzoru zgradili številna poznejša poslopja. Kasneje se je s strastjo posvetila gradnjam izjemne kakovosti, ki so pomagale preoblikovati družbo. Intervjuvala je številne izjemne arhitekte, med drugim Franka Lloyda Wrighta, Le Corbusierja, Ludwiga Miesa van der Rocheja.

V žiriji le en arhitekt

Posebnost letošnje največje arhitekturne razstave na svetu je tudi, da je v žiriji, ki podeljuje nagrade najboljšim nacionalnim postavitvam, en sam arhitekt, in sicer Nigerijec Kunlé Adeyemi. Drugi člani žirije pa so: Italijan Francesco Bandarin, ki se ukvarja s svetovno dediščino pod okriljem Unesca, nizozemska novinarka in režiserka dokumentarcev Bregtje van der Haak, kustos in umetniški vodja rimskega muzeja Maxxi Kitajec Hou Hanru in Mitra Khoubrou iz Združenih arabskih emiratov, svetovalka za področja poslovanja, podjetništva, dizajna in kulture.

Iz Slovenije »arhitektura vesolja«

Še ena novost je na letošnjem bienalu – Slovenija se bo prvič predstavila v samem razstavnem središču, Arzenalu, in ne v svoji Galeriji A+A kot vedno doslej. Našo državo bo predstavljal projekt Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura avtorjev Mihe Turšiča in Dragana Živadinova, ki nista arhitekta, v organizaciji Zavoda Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt). Kurator je Jurij Krpan. Projekt je bil izbran na javnem ciljnem razpisu pod okriljem ministrstva za kulturo, ki ga financira z 82.000 evri. V središču slovenske razstave bo »vesoljska arhitektura« Hermana Potočnika Noordunga z osvetlitvijo njegove osebnosti in dela, predvsem pa prispevka k »arhitekturi vesolja«.

Selitev slovenske predstavitve na beneškem bienalu v Arzenal je v nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 omenjena kot eden najpomembnejših ciljev na področju mednarodne promocije slovenske umetnosti. Nedvomno bo slovenska razstava na tem prizorišču deležna veliko večjega obiska kot na prejšnji lokaciji, saj se v Arzenalu in v Vrtovih predstavlja velika večina držav, zato je tudi število obiskovalcev neprimerno večje kot na posameznih razstavah po mestu. Slovenija se bo v Arzenalu predstavila tudi prihodnje leto, ko bo na vrsti likovni bienale, ministrstvo za kulturo pa se dogovarja tudi za naslednja leta.

Letos ceneje kot drugo leto

Strošek za najem prostora v nekdanjih vojaški ladjedelnici in pristanišču Arzenal, preurejenih v razstavišča – v Vrtovih so nacionalni paviljoni –, je letos precej nizek, 12.200 evrov. Prihodnje leto pa bo treba odšteti 80.000 evrov. Zaradi selitve po petnajstih letih ukinjajo Galerijo A+A, kjer stane najemnina 55.000 evrov na leto. Stroški galerije, za katero so vsebinsko skrbele Obalne galerije, so znašali 100.000 evrov. Galerijo A+A je večji del financiralo ministrstvo za kulturo, občina Piran pa je prispevala 7,5 odstotka zneska. S tem denarjem bodo odslej financirali predstavitve v Arzenalu.

Sloveniji kot delu Jugoslavije je pripadal oziroma pripada lep paviljon v Vrtovih, v katerem od razpada skupne države razstavlja Srbija. Že vsa leta je govor, da je ta paviljon tudi stvar delitve oziroma sukcesijskih pogajanj, a se v tej smeri v vseh letih ni nič spremenilo in tudi ne kaže, da se bo, kar je stvar ministrstev za kulturo in zunanje zadeve.