Tiskane izdaje
Danes mineva sto let od izbruha prve svetovne vojne, ki je zahtevala več kot 16 milijonov življenj, če k tej statistiki prištejemo še tiste, ki so bili med njo ranjeni, pa se število povzpne na več kot 37 milijonov.
Izbruh vojne je prekinil izjemno zgoščen razvoj likovne umetnosti, ki je v zgolj desetletju pred njenim izbruhom postregel z rojstvom fauvizma in ekspresionizma, s kubističnim preobratom stvarnosti, futuristično obravnavno časa, metafizičnim slikarstvom, suprematizmom, rojstvom abstrakcije in še čim.
Kateri so bili največji likovni talenti, ki so pristali v gornji tragični statistiki? Pri britanskem Guardianu so ob stoletnici začetka vojne objavili izbor umetnikov, žrtev vojne, ki si ob obletnici zaslužijo, da se spomnimo nanje.
Mnogi so umrli izjemno mladi in s svojih avtoportretov še danes zrejo v občudovalce svojega dela ter ob tem zastavljajo neizogibno vprašanje: Kaj vse bi še lahko ustvarili?
1.
Franz Marc (1880–1916)
Ključni protagonist nemškega ekspresionizma iz legendarne skupine Modri jezdec je padel med bitko pri Verdunu, star le 36 let. Izjemen kolorist, ki mu je – tu ne manjka zgodovinske tragike – slikarski talent prišel prav tudi v vojni.
S pointilistično tehniko je namreč med njo ustvarjal maskirna platna, s katerimi so nemške topove skrivali pred sovražnimi letalskimi opazovalci. Bil je na seznamu talentiranih umetnikov, ki jih je nemška oblast želela potegniti s frontnih črt na varno, a se je tega lotila prepozno. Marc je umrl 4. marca 1916.
2.
Umberto Boccioni (1882–1916)
Osrednji talent futurizma, gibanja, ki je med drugim poveličevalo vojno kot »edino higiensko sredstvo sveta«. Ko je Boccioni v njej pristal, je v enem izmed pisem zapisal, da gre, medtem ko čakaš na bitke, zgolj za insekte in dolgčas, katerih seštevek je mračnjaško herojstvo.
V vojno je s skupino umetniških kolegov vstopil kot prostovoljec. Leta 1915 so ga ranili, umrl pa je leto zatem, in sicer zaradi banalne nesreče. Zaradi padca s kobile, ki jo je v bližini Verone prestrašilo neko vozilo. Še med vojno je ustvarjal kipe, kakršen je bil Dinamizem konja ...
3.
Henri Gaudier-Brzeska (1891–1915)
Francoski umetnik je deloval v Veliki Britaniji, kjer se je družil z Ezro Poundom in Jacobom Epsteinom. Priimek je povzel po poljski ženi Sophie Brzeska, ob izbruhu vojne pa se je vrnil v domovino in se pridružil francoski armadi. Padel je med bitko, star le 23 let, zapustil pa majhen, a izjemen opus.
4.
Egon Schiele (1890–1918)
Velikana avstrijskega ekspresionizma je na Dunaju, komaj 28-letnega, pokosila znamenita epidemija španske gripe ob koncu vojne, ki je po Evropi pokosila milijone. Njegova zgodba je izjemno tragična; umrl je le tri dni za svojo – tedaj nosečo – ženo Edith in v teh zadnjih treh dneh življenja ustvaril serijo risb. Svoja zadnja dela.
V svoji meteorski karieri mu je sicer uspelo izoblikovati enega osrednjih opusov evropskega ekspresionizma s koreninami v secesiji.
5.
Isaac Rosenberg (1890–1918)
Slikar in pesnik, sin judovskih priseljencev iz Vzhodne Evrope, se je v kratkem življenju boril z revščino, bil pa je tudi pacifist in nasprotnik vojne. Naposled se ji je pridružil zaradi finančne stiske in padel v Franciji le nekaj mesecev pred njenim koncem, star 27 let.
Najprej so ga zakopali v množičnem grobišču, leta 1926 pa so njegove tuzemske ostanke identificirali in jim privoščili dostojnejše zadnje počivališče.
6.
Antonio Sant'Elia (1888–1916)
Druga pomembna žrtev med italijanskimi futuristi je bil arhitekt, za katerega pravijo, da njegove zamisli še vedno odmevajo, tudi v arhitekturi 21. stoletja. Bil je vizionar, ki si je zamislil znanstveno-fantastčna mesta z neskončnimi stolpnicami, ob tem pa tudi italijanski nacionalist in iredentist. Ubit je bil v starosti 28 let, na soški fronti 10. oktobra 1916, in sicer blizu italijanskega Tržiča.
7.
August Macke (1887–1914)
Druga žrtev med ekspresionisti iz skupine Modri Jezdec in avtor senzualnih, hedonističnih slikarskih mojstrovin je doživel le 27 let. Padel je kmalu po izbruhu vojne, na fronti v Champagni 26. septembra 1914. Naslov njegove zadnje slike je Slovo.
8.
Raymond Duchamp-Villon (1876–1918)
Marcel Duchamp se je prvi svetovni vojni s selitvijo v ZDA izognil in kmalu poskrbel za enega najvplivnejših preobratov v likovni umetnosti 20. stoletja, njegov leto mlajši brat, kubistično orientirani kipar Raymond Duchamp-Villon, pa ni imel te sreče.
Med vojno je kot prostovoljec deloval v medicinskem delu francoske vojske, kjer se je okužil s tifusom. Temu je podlegel 9. oktobra 1918.
9.
Nina Baird
Koliko neštetih talentov bi lahko izšlo iz evropskih akademij, a jih je pokosila vojna? Pri Guardianu so se spomnili študentov londonske Kraljeve akademije, na kateri je danes ob portiku plošča z imeni študentov, žrtev vojne. Uvaja jih danes neznana Nina Baird, ki je podlegla tifusu med svojim vojnim angažmajem v Severni Afriki.
10.
Guillaume Apollinaire (1880–1918)
Ni bil likovni umetnik, pač pa literat, umetnostni kritik in Picassov prijatelj, katerega smrt zaradi prve svetovne vojno velja za izgubo, ki so jo v pariškem umetnostnem svetu najbolj obžalovali. Apollinaire je bil veliki promotor moderne umetnosti, tisti, ki je zaznamoval umetnost Pariza pred letom 1914.
Leta 1916 je bil v vojski ranjen v glavo, od česar si ni nikoli povsem opomogel, naposled pa ga je kot Schieleja pokosila epidemija španske gripe.
