Tiskane izdaje
Ko je magnat Roman Abramovič leta 2008 na dražbi hiše Christie's v New Yorku za 33,6 milijona dolarjev kupil sliko Speča socialna delavka (Benefits Supervisor Sleeping), je to postala najdražja slika še živečega avtorja na svetu.
Zdaj si lahko to delo Luciana Freuda – in številne druge njegove slike – ogledamo na razstavi Lucian Freud v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju. Razstava bo na ogled do 6. januarja.
Omenjeni rekord Freudove slike je bil medtem presežen, saj so maja letos eno od slik nemškega umetnika Gerharda Richterja prodali za 37 milijonov dolarjev. Medtem je umrl tudi Lucian Freud (1922–2011), ki desetletja ni hotel razstavljati ne v Nemčiji ne v Avstriji. To je povsem razumljivo, saj je moral z očetom Ernstom, ki je bil ugleden arhitekt, leta 1933 pobegniti iz Hitlerjeve Nemčije. Pet let pozneje je bil tudi Lucianov ded, utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud, prisiljen zapustiti Avstrijo, ki se je priključila Hitlerjevi Nemčiji. Emigriral je v Anglijo.
Lucian Freud je razen v času druge svetovne vojne, ko je služboval v trgovski mornarici Združenega kraljestva, do smrti živel v Londonu. Iz dveh zakonov in več zunajzakonskih zvez je imel štirinajst priznanih otrok.
Proti koncu življenja se je Lucian Freud kljub vsemu odločil, da bo dovolil retrospektivno razstavo svojih del v Avstriji. Želel si je, da bi bila razstava v Umetnostnozgodovinskem muzeju, v katerem se ponašajo z eno najpomembnejših zbirk klasične umetnosti, ki jo je Freud temeljito poznal. Osebno je izbral slike, ki so zdaj na ogled na Dunaju: 43 slik občinstvu približa vse faze tega najpomembnejšega britanskega likovnega umetnika zadnjih desetletij 20. in prvega desetletja 21. stoletja ter enega najslavnejših figurativnih slikarjev našega časa.
Na Dunaju si lahko resnično ogledamo Freudova najpomembnejša dela od začetka do konca njegovega slikarskega ustvarjanja – od leta 1943 do leta 2011. Slike so posodile številne ugledne institucije: londonska galerija Tate, oxfordski muzej Ashmolean, newyorški Metropolitan, chicaški Umetnostni inštitut, madridski muzej Thyssen-Bornemisza ... in številne zasebne zbirke.
Vsi, ki si želijo videti Freudov opus, bi morali priti na Dunaj, saj takšne razstave verjetno ne bo do leta 2022, ko bo stota obletnica umetnikovega rojstva. Lastniki umetnin namreč zelo neradi posojajo slike za razstave.
Ženske in moški
Kronološko se razstava začne s sliko Moški s peresom iz leta 1943, prvim Freudovim pomembnejšim avtoportretom, na katerem je očiten vpliv nadrealizma. Pero mu je podarila ekscentrična Lorna Wishart, od njega kar desetletje starejša poročena ženska – prva, s katero je imel Lucian resno zvezo. Zanimivo je, da je pozneje postala Lucianova prva žena Kitty Epstein, Lornina nečakinja.
Poleg portretov je Freud v štiridesetih letih prejšnjega stoletja slikal in risal živali. Dekle z belim psom iz leta 1951 prikazuje njegovo takrat nosečo ženo v domači halji in z razkrito desno dojko. To je bil eden njegovih prvih aktov. Že leta 1952 je Freud portretiral drugo mlado žensko: na sliki Dekle v postelji vidimo lady Caroline Blackwood, ki je leta 1953 postala druga Freudova žena. Njuna zveza, v kateri nista imela otrok, se je kmalu končala.
Banane (1953) je slika, ki jo je Freud naslikal med večmesečnim bivanjem na Jamajki pri pisatelju Ianu Flemingu (avtorju Jamesa Bonda). Nedokončani Avtoportret (1956) razkriva Freudovo tehniko slikanja: oljne barve je nanašal neposredno na z ogljem narisane obrise slike. Slikati je začenjal iz sredine kompozicije in se nato pomikal proti robovom. Tukaj je že mogoče zaznati odločne, širše in drzne poteze s čopičem, pa tudi kolorit brez večjih kontrastov, po čemer je postal prepoznaven.
Noseče dekle (1961) je akt njegove nove ljubice Bernadette Coverley, s katero je imel dva otroka. Na sliki je Bernadette noseča s hčerko Bello, ki je danes znana modna oblikovalka. Prav Bello je Lucian portretiral na sliki Dojenček na zeleni zofi (1961).
Prvo povsem golo žensko telo, gre za sliko Golo dekle, je Freud naslikal leta 1966. Zelo zanimiv je tudi njegov mestni pejsaž Smetišče s stanovanjskimi hišami, Paddington (1972). Po očetovi smrti (1970) je Lucian ustvaril več portretov svoje matere. Na Velikem interierju, London W9 (1973) vidimo gospo Lucie Freud v naslanjaču, za njo pa na postelji leži lady Jacquetta Eliot, grofica St. Germansa, takratna Lucianova ljubica, s katero je imel sina. Lady Jacquetta je upodobljena na Majhnem aktu (1974)
Nesramežljivo goli sta na slikah tudi Lucianovi hčerki Rose (1979) in Esther (1980). Esther, ki je danes književnica, je druga hčerka iz zveze z Bernadette Coverley, medtem ko je Rose druga od štirih otrok, ki jih je imel s Suzy Boyt. Suzy je bila v šestdesetih letih njegova študentka na umetniški šoli Slade.
Poleg avtoportretov je Freud portretiral tudi druge moške, in to od resnih ljudi v oblekah, kot je Moški v stolu (1985), na kateri je bogat industrijalec in zbiratelj umetnin Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza, do aktov. Na kar nekaj aktih je upodobljen avstralski umetnik Leigh Bowery, ki je bil prvi poklicni Freudov model. Freud je brez zadržkov in brez usmiljenja prikazal tudi sebe, popolnoma golega, in to v času, ko je dopolnil sedemdeset let. Slikar pri delu – Refleksija iz leta 1993 je prav tako med razstavljenimi slikami na Dunaju.
Posebna zofa za poziranje
Seveda se najdlje zadržimo pred omenjeno sliko Speča socialna delavka, nadvse zanimiva je tudi slika Socialna delavka počiva. Sliki sta nastali leta 1994. Na obeh je Sue Tilley, ženska z oblinami, v primerjavi s katero so Rubensove ženske, ki si jih sicer lahko ogledamo v stalni postavitvi dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, videti vitke. Da mu je Sue lahko pozirala, je moral Freud nabaviti posebno zofo. Ko gledamo te velikanske prsi, ohlapno trebušno salo, predebela bedra, debele nadlahti in mehak podbradek, se sama po sebi porajajo vprašanja o idealiziranju ženskega akta.
Na zadnji sliki Portret psa iz leta 2011 je Freudov pes, ob njem pa gol moški, Freudov dolgoletni asistent David Dawson. Dawson je tudi avtor dokumentarnega filma, ki ga nepretrgoma predvajajo v eni od dvoran dunajske razstave. Film razkriva, da je to zadnja Freudova slika, ki jo je ustvarjal od julija 2011 do nekaj tednov pred smrtjo, ko je njegova življenjska moč vidno kopnela.
Freudov asistent Dawson je bil eden od zgolj dveh posameznikov, ki sta imela priložnost snemati Freuda med ustvarjanjem v ateljeju. Te slike si lahko na Dunaju ogledamo na posebni razstavi. Hkrati s Freudovo retrospektivo v Umetnostnozgodovinskem muzeju bodo namreč prav tako do 6. januarja v dunajskem Muzeju Sigmunda Freuda razstavljene fotografije Davida Dawsona Lucian Freud: zasebno.
