Poletna muzejska noč: zrcaljenje nove vloge muzejskih ustanov

V desetih zapovrstnih letih se nekaj »prime« ali ne. Poletna muzejska noč je od leta 2003 iz prvega podtaknjenca zrasla v zgledno ukoreninjeno in razvejeno drevo, ki si ga vsako leto ogleda vse več ljudi in z njega odtrga kakšen list. Lani jih je bilo že okrog dvajset ­tisoč, in to vseh starosti.

Zanimivo primero nam je dala pobudnica Poletne muzejske noči Lili Šturm iz Mednarodnega grafičnega centra, češ da je to na prvi pogled »brezplačnik«, akcija, ki se uvršča v bistvu na ne tako skromen letni koledar kulturnih prireditev v Sloveniji, na drugi pogled pa odkriva bolj pomembno vlogo, ki jo ima v procesu odpiranja slovenskih muzejskih (in drugih podobnih) javnih ustanov pri uresničevanju javnega interesa za vse obiskovalce ali uporabnike, iskanju dobrega razmerja z različnimi ciljnimi skupinami, pri delovanju v skladu z novimi in aktualnimi družbenimi smernicami in pričakovanji itd. Prepričana je, kar so pokazale tudi ankete, da imajo ljudje radi tako obliko muzejskega delovanja, ker deluje pestro in razgibano, vabljivo, brezplačno in poteka v večernih urah, poleg tega pa kaže novo vlogo muzejev, v kateri sta vse bolj poudarjena doživetje in izkustvena raven.

Zelo pomembno se ji zdi, da poletna noč temelji na močnem osebnem angažmaju sodelujočih, s čimer dokazuje pozitivno institucionalno kulturo, njeno moč, povezanost in zaupanje. 
V času recesije ni nepomembno, da so prireditve brezplačne, da je to delovanje v »javno dobro«, ki kaže razumevanje za socialne stiske manj premožnih. Nič manj ni pomembno ustvarjanje možnosti za fizično srečevanje ljudi, ki se sicer ne bi, kar daje muzejsko-galerijski ustanovi nove družbene kompetence. Muzejsko-galerijske ustanove vse bolj spoštujejo v preteklosti zanemarjene potrebe obiskovalcev, kot je občutek, da so dobrodošli, želja po sprostitvi in kakovostnem preživljanju prostega časa z družino ali prijatelji, imajo veliko možnosti izbire, po prostorih se lahko gibljejo suvereno, tudi brez nadzora, morda celo brez občutka nevednosti ali neznanja.

Noč ima povezovalno moč

Podstat takih množičnih prireditev, s katerimi se ljudje identificirajo, je po prepričanju Lili Šturm globlja: gre za negovanje kolektivnega spomina in s tem soustvarjanje nacionalne identitete. Sploh pa »Poletna muzejska noč postaja platforma, ki v sodelovanje uspešno povezuje javne kulturne in vladne ustanove, ministrstva, občinske in lokalne zavode, neodvisne organizacije, festivale in druge partnerje, katerih osnovno poslanstvo ni zgolj muzejsko, a kljub temu čutijo odgovornost in pomen predstavljanja kulturne dediščine javnosti, pri tem pa izkazujejo odprt in prijazen, obiskovalcu naklonjen odnos«.

Organizatorja Poletne muzejske noči sta Skupnost muzejev Slovenije in Mednarodni grafični likovni center. Sodeluje devetintrideset krajev, na devetinsedemdesetih razstaviščih se bo zvrstilo okrog dvesto dvajset dogodkov za vse starostne skupine: odprtja razstav, vodstva po stalnih in občasnih razstavah, delavnice, demonstracije, kuharski izzivi, družinski programi, filmske projekcije, pripovedovanje zgodb, konceptualne akcije in performansi, učne ure, glasbena doživetja …

Program letošnje Poletne muzejske noči najdete tukaj.