Prepletanje znanosti in umetnosti

Saša Nabergoj je bila glavna kustosinja trienala PORTIZMIR3 v Turčiji, na katerem sodelujejo tudi slovenski umetniki

Objavljeno
13. junij 2014 17.05
vvo_Sasa Nabergoj
Jelka Šutej Adamič
Jelka Šutej Adamič

Trienale PORTIZMIR3, ki se naslednji teden zapira v Turčiji, je pripravila Saša Nabergoj, kustosinja iz Slovenije. Kakor navajajo tamkajšnji mediji, je bil dogodek uspešen, na njem pa sodelujejo tudi slovenski umetniki.

"Več kot dveletno (občasno) raziskovalno delo v Izmirju je bilo res super preizkušnja, sploh, ker sem želela pripraviti site specific projekt, saj nisem videla smisla v zgolj spektakularni razstavi v sicer tretjem največjem turškem mestu (4 milijoni prebivalcev), a z zelo pomankljivo sodobno sceno," je povedala kustosinja projekta Saša Nabergoj.

Uspelo ji je spremeniti siceršnjo logiko bi- oziroma trienala. Vodili so bolj proces kot pa pompozen dogodek, kakršne so pogosto tovrstne prireditve. Celotno prireditev je zasnovala na podlagi dveletne raziskave lokalne scene, in sicer v več formatih. Delovne skupine so sestavljali znanstveniki, umetniki in kustosi, ki so med seboj sodelovale vse leto 2013.

Vsi delovni procesi in njihove javne manifestacije so se združili na arhivski razstavi, ki so jo odprli letos marca, hkrati pa so predstavili tudi "klasično" trienalno razstavo 64 del 23 umetnikov z vsega sveta. "Želela sem privabiti manj umetnikov z več deli, da bi lahko tudi v okviru skupinske razstave malo bolj celovito predstavili opus posamičnega sodelujočega," je dodala Nabergojeva.

Trienale z naslovom Dovolj je! je postavljen v fascinatnem poslopju opuščenega skladišča tobaka v središču mesta na skoraj 8.000 kvadratnih metrih. Med slovenskimi avtorji so sodelovali Damijan Kracina, ki je poleg dveh starejših del (po več kot desetletju je denimo rekonstruiral Tasmanskega tigra, ki ga je razstavil daljnega leta 1997) pripravil tudi projekt, pravzaprav poskus samo-muzealizacija in kataloške sistematizacije. V tej veliki fotografski instalaciji z naslovom KracinaZOO je fotografiral živali, s katerimi se je v različnih formatih (video, kip, instalacija ...) ukvarjal skozi del svojega opusa.

Robertina Šebjanič je v vlogi umetnice in motorja skupine Deep Blue, sestavljene iz znanstvenikov in umetnikov, vodila raziskovalni proces, ki je sprožil številne navezave tudi po trienalu. Tudi skupina OLOOP je v sklopu druge delovne skupine (Slow fashion) zastavila projekt skupaj z izmirskima teoretičarkama in oblikovalkama, ki so ga pripravljale leto dni. Nadaljeval se bo tudi po zaprtju trienala, že v okviru jesenskega BIOS-a se bo celotna skupina predstavila z nadgradjo izmirskega sodelovanja.

Tomaž Furlan se je predstavil z "starejšim delom", štirimi videi iz serije Wear. Tomislav Brajnović, ki je že večkrat gostoval v Ljubljani, je dvakrat pripravil zaprt performans, prilagojen kontekstu v Izmirju. Gre za Večerjo z umetnikom.

Na razstavi sodeluje tudi Ulay, ki je znameniti video, v katerem iz berlinske nacionalne galerije nese Spitzwegovo sliko Revnega pesnika v stanovanje turških emigrantov (iz 70. let), na trienalu logično dopolnil z  novim projektom, pripravljenim posebej za PORTIZMIR3. "Šlo je za orwellovsko akcijo na temo vode, ki jo je s pomočjo brigade izmirskih umetnikov izvedel v noči pred otvoritvijom," je povedala Nabergojeva. "Njegova pozicija konstruktivnega anarhista pa je inspirirala tudi močno mlado umetniško in študentsko sceno, ki je že od začetka (podobno kot pri nas) aktivno in kretivno udeležena v bitki proti Erdoganu."