Primož Pugelj razstavlja betonske maske slovenskega Hollywooda

V Grubarjevi galeriji na prostem bo drevi otvoritev kiparske razstave devetih mask vidnih slovenskih obrazov.

Objavljeno
09. junij 2011 16.19
Posodobljeno
09. junij 2011 18.10
Ta.C., Delo.si
Ta.C., Delo.si
Ljubljana - V Grubarjevi galeriji na prostem, na travniku pred Arhivom RS, je pod napisom Hollywood razstavljenih devet betonskih mask nadnaravnih velikosti. Te predstavljajo obraze Slovencev, "ki se imajo za glavne igralce na slovenskem gospodarsko-političnem parketu", je pred večernim odprtjem razstave dejal njihov avtor, kipar Primož Pugelj.

Maske, ki sicer delujejo lahkotno, so pravzaprav zelo težke, saj ima vsaka približno 150 kilogramov, je pojasnil Pugelj pred odprtjem razstave, ki bo drevi ob 20. uri, poroča STA.

Na maskah je umetnik upodobil aktualne slovenske politike in gospodarstvenike ter druge vidnejše Slovence, od Boruta Pahorja na skrajni levi do Janeza Janše na skrajni desni, vmes pa so upodobljeni obrazi Ivana Zidarja, Bineta Kordeža, Igorja Bavčarja, Hilde Tovšak, Mirka Krašovca, Gordane Živčec Kalan in Boška Šrota. Kot je pojasnil kipar, so "to obrazi, ki jih dnevno srečujemo na televiziji in v drugih medijih in ki so nekako med zemljo in nebom".

Pod imenom Hollywood si je umetnik zamislil predvsem svoje delo, saj mu Hollywood ponuja veliko gradiva za ideje. Obenem je Hollywood institucija, ki producira igralce, seveda pa ime razstave dopušča tudi veliko drugih interpretacij in asociacij, od katerih je po njegovem mnenju najbolj verjetna tista o slovenskem Hollywoodu.

Kot pravi, je sam kot umetnik le medij, ki je postavil maske kot simbol igralcev, interpretacijo pa prepušča obiskovalcem. Ker razstava ponuja družbeno-politično kritiko, pričakuje, da se bo kdo tudi odzval, upa pa, da ne "s paradižniki".

Akademski kipar Pugelj je bil leta 2009 dobitnik županove nagrade. Nagrajen je bil za delo John Donne. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost leta 1998, štiri leta pozneje pa je zaključil še magistrski študij iz kiparstva.

Pripada tranzicijski generaciji kiparjev, ki se je morala soočiti z novo realnostjo ekonomske situacije in prevrednotiti nekatere zakoreninjene poglede na kiparstvo, umetnost in njeno družbeno vlogo, so zapisali na Zavodu za kiparstvo. Kot je povedala direktorica zavoda Staša Kokot, razstave na travniku pred Gruberjevo palačo pripravljajo že od leta 1998, ko so odprli razstavo Epoptes kiparja Jiržija Bezlaja, čigar zadnja razstava debelušk je trenutno na ogled v zavodu.