Tiskane izdaje
Bo deseta izdaja popotniškega evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta, ki je za mesece med letošnjim 28. junijem in 31. oktobrom napovedana pod streho prestižnega Eremitaža v Sankt Peterburgu, krenila po poti Bienala v Sydneyju, kjer so umetniki z bojkotom dosegli umik spornega sponzorja?
Morda. A je razlog tokrat veliko usodnejši od zgolj sponzorja. Organizatorji, fundacija Manifeste, njen berlinski kustos Kasper König in ruski partnerji morajo na seznamu napovedanih umetnikov že prečrtati ruski umetniško-teoretski kolektiv Čto delat (v slovenščini Kaj delati), ki smo ga lahko spoznali tudi pri nas. Na samostojni razstavi v Mali galeriji Moderne galerije in projekciji v Slovenki kinoteki v sezoni 2011 ter dve sezoni pred tem na 28. grafičnem bienalu.
Aktiv se je za umik z bienala odločil zaradi aktualnih razmer v Rusiji in dogajanja na Krimu.
Umetniška svoboda – v okviru ruskega zakona
Ugibanja o usodi prihajajoče Manifeste in klici k njenemu bojkotu ali vsaj radikalizaciji koncepta so sicer v mednarodnem prostoru že nekaj časa prisotni. V Fundaciji so nanje naposled odgovorili z napovedjo, da ruske Manifeste ne bodo niti ukinili niti preložili. Njen kustos Kasper König je ponovno napovedal, da namerava ustvariti skupinsko razstavo, katere izhodišče bo prikaz kar najširšega spektra možnosti sodobne umetnosti, pri čemer je poudaril, da njegova pogodba predvideva umetniško svobodo – v okvirih ruske zakonodaje – in da si bo prizadeval za necenzurirano razstavo.
A je, kot zapišejo člani Čto delat, ob tem negativno označil »cenene provokacije«, opozoril, da bi utegnili »politični akterji bienale zlorabiti za platformo, namenjeno njihovim namenom«, in napovedal, da ga zanima razstava, ki bo več kot predstavitev »zgolj komentarja aktualnih političnih razmer«.
Bo Manifesta kos politični situaciji?
Člani Čto delat iz uradnega odziva Manifeste z naslovom Manifesta 10 bo ostala v Sankt Peterburgu sklepajo, da niti kustos niti fundacija nista kos dramatični politični situaciji. »Nočemo biti talci korporativnih politik, ne glede na to, kako razumne bi se zdele v drugačnih razmerah,« so zapisali.
»Zato smo se odločili za umik sodelovanja na razstavi v Eremitažu. Načelno smo proti bojkotom, še zlasti mednarodnih kulturnih projektov v Rusiji. Kulturna blokada bi le še utrdila položaj reakcionarnih sil in to v času, ko marginalizirano protivojno gibanje v Rusiji obupno potrebuje solidarnost. A bi moral biti naš cilj vsak kulturni projekt spremeniti v manifestacijo nesprejemanja ruske vladne politike nasilja, represije in laži. Tudi če na oder postaviš Shakespeara ali razstaviš Matissa, mora biti cilj današnje kulture iskanje umetniškega jezika za to preprosto sporočilo. Na žalost Manifesta temu ni kos.«
Alternativa: skupna razstava Rusov in Ukrajincev
Namesto na elitni bienale se Čto delat pripravlja na organiziranje solidarnostne razstave, na kateri bi se predstavili le ruski in ukrajinski umetniki, pesniki, kulturni delavci in drugi intelektualci. »V tem groznem trenutku zgodovine naše družbe smo pripravljeni demonstrirati enotnost in pripravljenost na skupne akcije, usmerjene proti vojni, na preseganje sovraštva, manipuliranja in neposrednega nasilja.«
Kulturni bojkot Rusije se sicer širi. Svoj angažma v Rusiji sta že odpovedala poljski dramatik Krystian Lupa in latvijska igralka Guna Zarina, prav tako so sodelovanje na ruskem festivalu dokumentarnega filma Artdokfest odpovedali pri češkem festivalu Flahertiana in kanadski Cinematheque Ontario. Celo Rusko dramsko gledališče iz Litve, ki bi moralo nastopiti na gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu, je gostovanje odpovedalo.
Zanimiv je tudi odziv na objavo imen več kot 150 izpostavljenih ruskih kulturnikov, ki so Putinovo politiko na Krimu podprli. Oglasil se je direktor Dramskega gledališča Bolšoj v Sankt Peterburgu, ki je bil na tem seznamu. Izjavil je, da česa takega ni nikoli podpisal.
