Tiskane izdaje
V spomin na padle vojake različnih narodov, ver in stanov na soški fronti (1915–1917) je postavljenih veliko spomenikov in spominskih objektov, za katere skrbijo država, društva in muzeji. Nekatere so postavili že med vojno, druge po njej in prenekaterega v novejšem času, nazadnje včeraj.
Na bojišču med kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko so se na strani slednje bojevali skoraj vsi narodi te večnacionalne monarhije. Prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini radi obiskujejo potomci padlih vojakov in tudi drugi ljudje od povsod. Med najbolj pogumnimi na fronti so bili možje iz Bosne in Hercegovine, ki do zdaj niso imeli spominskega obeležja.
Jožefu Školjču, ki te kraje in spominska obeležja dobro pozna, se je to zdelo krivično, zato si je zadal nalogo – tem vojakom postaviti spomenik. Od zamisli do uresničitve je minilo nekaj časa in od včeraj na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom stoji prelep spomenik slovenskega kiparja bosanskega rodu Mirsada Begića, posvečen padlim vojakom iz BiH. Spomenik je čudovit v svoji preprostosti. Begić je to pot prvič združil kamen in bron. Približno 2,5 tone težak in od naravnih vplivov razjeden kamen, ki so ga Begiću pripeljali z nekdanjega bojišča, je že sam po sebi nema priča več kot tristo tisoč smrti na fronti.
Spomenik opozarja na tragedijo tu umrlih. Da so bili med žrtvami nesmiselne vojne tudi možje iz BiH, govori skromen napis: V spomin na tiste iz Bosne in Hercegovine, ki so umrli na soški fronti (1915–1917). Na spomeniku ni nobenega vojaškega simbola, pa tudi ne nacionalnega in verskega, kipar je z bronom le diskretno poudaril sledi, ki jih je v kamen vklesal čas: prepletel ga je z vejami, listi, mahom, tu in tam se ga oprijemajo manjše figurice. Na njem je verz Josipa Ostija: Čeprav od rojstva umiramo, slavimo življenje in za sabo pustimo le sledi ljubezni.
Umetniška skulptura stoji na dobro tono težkem kamnitem podstavku po zamisli arhitekta Miloša Florjančiča, pri oblikovanju črk se je potrudil Studiobotas. Vsi, ki so idejno in kreativno sodelovali pri spomeniku, so se odpovedali plačilu, denar za druge stroške pa so prispevali nekatera slovenska podjetja in Bošnjaki.
Begićeva spominska skulptura je stopila na Pot miru, v katero so se leta 2007 povezali muzeji na prostem, spominska obeležja in pomembnejše ostaline soške fronte v Zgornjem Posočju, ki se začne v Logu pod Mangartom. Poleg vojaških pokopališč in spominskih obeležij so se ohranili tudi strelski jarki, utrdbe itd., ki skupaj tvorijo pomembno kulturnozgodovinsko dediščino.
Včerajšnjega odprtja spomenika sta se udeležila slovenski predsednik Danilo Türk in predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović.
